Na skoraj celem južno ameriškem kontinentu je manioka (imenovana tudi yuca)  v široki uporabi. Iz nje izdelujejo moko tapioko, ki je primerna tudi za bolnike s celiakijo, ker ne vsebuje glutena. Zelo poznan je Casabe kruh iz tapioke brez glutena.

Na Karibih, Venezueli, Kolumbiji, Gvatemali, Hondurasu, Braziliji in Dominikanski republiki praktično po celotni Latinski Ameriki pečejo tudi znani kruh casabe. Aborigini so izredno vešči obdelave manioke z vsemi zapletenimi postopki odstranjevanja strupov. Casabe je zelo tanek kruh narejen iz moke tapioke, brez kvasa. V vzhodni Venezuli je to še vedno osnovno živilo.

Danes na tržišču kupujemo sladko manioko, ki vsebuje dosti manjše količine strupa. Kot sem že opisala, jo je potrebno obvezno toplotno obdelati, da odstranimo vse strupene sestavine.
To je bila hrana revežev in domorodcev. Časi pa se preminjajo in danes najdemo casabe že v prefinjenih visoko cenovnih restavracijah.

Pekli so ga že pred prihodom Kolumba, kot osnovno živilo.

Iz leta 1554 špansko poročilo opisuje obred kako je duhovnik krstil kruh casabe in ga nato razdelil med domorodce in vse ljudi, ki so bili prisotni na obredu. In španski zavojevalci so ponesli manioko v svet. Sedaj je postala ena najbolj gojenih in uporabljenih živil na svetu in je kar na četrtem mestu  po količini pridelave živila.

Manioka simbolno pomeni preoblikovanje smrti v življenje. Stara indijanska legenda govori, da je v Amazoniji umrl sin poglavarja in bil pokopan z velikim pompom. Po starem obredu bi morali po določenem številu dni izkopati ostanke sina, vendar, kjer naj bi ležalo truplo je bilo zelo veliko korenin manioke.

Zato manioka pomeni pretvorbo iz smrti v življenje. Po zapisih zgodovinarjev je bila uporaba manioke in casabe omejena zgolj na prehrano indijancev in šele s kolonizacijo se je začela uporaba le te širiti. Vendar se je zavojevalcem zdel ta kruh v začetku popolnoma brez okusa, zelo skromna hrana, katero so pogoltnili kot žagovino. Čudili so se, zakaj tu ne pridelujejo pšenice oziroma žit, ki so dosti bolj okusna. Kaj kmalu so ugotovili, da je manioka izredno trdoživa rastlina, ki preživi v vsakih vremenskih razmerah, ne glede na sušo in druge neprilike. Ni je težko skladiščiti in posledično je tudi transport neproblematičen. Bila je tudi osnovna hrana afriških sužnjev.
Ne smemo pozabiti, da manioka vsebuje toliko strupenih snovi, če človek poje kilogram neobdelane manioke, da je lahko zanj že smrtna doza. Moka, ki jo kupujemo na naših tržiščih je že vsa prečiščena in ne vsebuje stupenih snovi.
V avtohtonih skupnosti v Venezuli še danes pripravljajo casabe na tradicionalen način in priprava traja tri dni.

Predvsem je pomembno, da pravilno odstranijo strupene snovi, ki jih manioka vsebuje.
Zelo nazoren prikaz izdelave casabe kruha najdete v sliki in besedi 19 korakov kako naredimo kruh iz manioke.
Lahko si ogledate tudi video kako tradicionalno izdelujejo casabe.
Kljub zelo nizki vitaminski vrednosti tapioke, je pomenila prežetje velikemu številu ljudi v času krize.
Danes ga proizvaja že veliko “domačih” pekarn. Pečejo ga na velikih razžarjenih podlagah.

Casabe so v resnici trdi krekerji, ki se pogosto jedo nalomljeni.

Če za casabe uporabijo debelejšo plast tapioke, potem je kruh mehkejši. Če pa se ga uživa rahlo navlaženega, ga lahko jemo kot klasičen kruh. Zelo malo vlage je potrebno, da se krhka casabe spremeni v mehak košček kruha z neverjetno spremembo teksture. Danes se casabe kupi na oddelkih delikates v supermarketih, ki pa je narejen idustrijsko, vendar še vedno okusen kot da je narejen po tradicionalnih postopkih.  Kljub temu, da je to prazno živilo, ki vsebuje le škrob, pa ima obenem zelo malo kalorij. Je živilo, ki daje občutek sitosti.
Kot kruh se casabe lahko uživa samostojno ali skupaj z drugimi jedmi.
Danes ga uživamo namazanega s paštetami, maslom in drugimi sladko slanimi namazi, z zelenjavo …

 O mojem poskusu peke casabeja pa v naslednjem prispevku…