Kaj je oziroma kaj ni slovenska kulinarika

Pogovor s profesorjem Janezom Bogatajem in blogerko Urško Fartelj, 220 stopinj poševno ob spremljavi prekmurske gibanice v petek 22.1.2016 o slovenski kulinariki.

Dogodek so pripravili za kulinarično blogersko sceno, Ljubljananjam, Zgodbe na krožniku v sodelovanju z Radegundo. V akciji sta bili ponovno Iva in Mateja.

Predavanja sem se udeležila predvsem iz zanimanja, da opredelim svoj brezglutenski prostor v svetu klasične tradicionalne slovenske kulinarike.

Ljudje z omejitvami smo ravno tako željni uživati v praznično pogrnjeni mizi s prazničnimi jedmi. Seveda jih moramo pripraviti v skladu s prehranskimi omejitvami. Postavi pa se vprašanje ali še vedno lahko govorimo o potici, krofih, gibanici, poprtniku …, skratka ali  je tu še vedno beseda Slovenska kulinarika na svojem mestu.

Lahko, vendar jo moram poimenovati ne prekmurska ampak brezglutenska gibanica, krof pa ima svoje poimenovanje zaradi oblike in sploh ni sporno. O potici, najbolje da si preberete knjigo dr. Janeza Bogataja Potice, kjer boste podrobno spoznali kaj sploh je slovenska potica.

Bom kratko povzela predavanje dr. Bogataja

Danes je edina zvrst tiskane literature, kjer je prodaja v porastu, kulinarična literatura, preprosto kuharske  knjige. Kulinarične knjige so svet nedosegljivih idealov. Ljudje, ki kupujejo knjige, jih listajo, občudujejo, le redki pa po njih kuhajo.

prof. dr. Bogataj

V svetu potekajo znanstvena srečanja na temo kulinarike, žal Slovenci tu manjkajo, ker so za to potrebna denarna sredstva.

Sedaj poteka gibanje vpisa mediteranske diete v UNESCOV program nesnovne kulturne dediščine., kjer se upošteva naslednje kategorije:

  1. Lokalno:
    • zaščita živil in jedi
    • znanje izdelovanja živil
  2. Upoštevanja štirih letnih časov
  3. Odkrivanja novih regij in gastrologij
  4. Vzdrževanje trajnostnega razvoja

Tudi slovenska kulinarika se lahko uvrsti v teh okvirjih…

Spregovoril je tudi o najboljših kulinaričnih knjigah na svetu

best in the world gourmand

Tu se Slovenci žal ne pojavljamo, kljub kvaliteti kuharskih knjig.

Še nekaj besed o reklamiranju.

GASTRO DIPLOMACIJA ali kulinarična diplomacija

Nov izraz ki preprosto pomeni promocija gastronomije oziroma kulinarike s pomočjo države.

Slovenija ima slogan:

OKUSITI SLOVENIJO in OKUSI SLOVENIJE

http://www.slovenia.info/pictures/publication_language/2010/okusitislo__pub.pdf

Dobre tržne znamke  so:

Bobrote dolenjske,  Bohinjsko

Poznati  moramo tri temeljne skupine priprave hrane:

  1. Prehranska kulturna dediščina
    • nadaljevanje te dediščine
    • replika kulturne dediščine
    • možnosti za združevanje jedi i n okusov
  2. Interpretacija
    • lahko interpretiramo s tehnologijo ali okusi (jed mora še vedno ohranjati istovetnost)
  3. Inovacije
    • lokalne in regionalne sestavine
    • izumljanje novih okusov
    • “fjužn food”

Urša Fartelj pa je predstavila svojo Slovenijo na krožniku, kar si lahko zgovorno pogledate na njenem blogu. Pogostila pa nas je s pravo prekmursko gibanico.

Urškina gibanica

S Tamaro pa sva si naredili svoj brezglutenski kotiček.

Tamara, Rdegunda in Suzana, Življenje brez glutena brezglutenski kotiček

Dogodek smo imeli v Hostlu Trezor.

Hostel Tresor

Klepet na temo kulinarike je vedno prijeten.

Še več slik si lahko ogledate tukaj:

 

Vir fotografija: Ljubljananjam Iva Gruden

 

 

 

 

 

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja