Dolgo sem si želela peči svoj fermentiran kruh v pravi glineni posodi. Želela sem si glinene posode, ki bo primerna tudi za peko fermentiranega brezglutenskega kruha. Preizkusila sem posodo, ki je bila glazirana, pa se mi je žal kruh vedno prijel, če nisem uporabljala papirja za peko.
Lončarstvo Mlakar
To me je izredno motilo. Po naključju sem spoznala za novo leto na ljubljanskih stojnicah gospoda Iztoka Mlakarja, lončarja in sva se zapletla v pogovor o peki kruha in glinenih posodah zanj. Predstavil mi je svoje posode.
Ko sem to dodobra prespala sem se le napotila v lončarstvo Mlakar, kjer je gospod Iztok posebej zame izdelal posodo. Po njegovih navodilih za peko sem spekla odličen kruh. Najbolj pomembno je to, da posode ni potrebno mastiti, zgolj potresem jo z moko in se NIČ ne prime, zapeče, pripeče, zažge.. 😉
Imam manjšo posodo, kjer spečem kruh iz 120 g droži, katerim dodam 200 g moke in večjo posodo, kjer lahko spečem kruh iz 120 g droži in 300 g moke. V obeh se peče več kot odlično. Delam po mojih klasičnih fermentiranih brezglutenskih receptih.
Kruh vzhajam v posodi, ki ima premer manjši od glinene posode. Za lažjo predstavo si oglejte sliko.
Doma pobrskajte po predalih, zagotovo se najde primerna velikost in oblika. Sama sem našla res visoko posodo, da kruh lahko vzhaja v višino.
Glineno posodo dam v hladno pečico na 200°C
Ko se posoda segreje do okoli 100°C, jo vzamemo iz pečice, jo dobro potresem z moko in vanjo zvrnem hlebček, ga pomokam po površini, zarežem ga po želji. Hlebček se ne sme dotikati stranic pekača.
Pokrijem in takoj postavimo nazaj v pečico za eno uro na 200°C. Nato ga odkrijem in pečem še 10 minut na isti temperaturi.
Hlebček le stresem iz pekača.
Od navdušenja sem ga dolgo časa le ogledovala…
Uspelo mi je tisti nemogoče, kar sem si vedno želela.
Okus in izgled, vse obenem. Glineni pekač iz lončarstva Mlakar pa mi je to omogočil. Povprašajte jih za pekač, kjer lahko pečete odličen brezglutenski kruh.
Kako pravljično lep brezglutenski hlebček ga. Suzana. Odlično! Le meni ne uspe 🙁
Pozdravljeni ga. Tadeja!
Z drožmi je potrebna kar velika mera potrpežljivosti na začetku. Ko ste z njimi enkrat na ti, vam zagotovo uspe vsaka peka. Moje droži me vedno pridno čakajo v hladilniku in se vsakič na novo zbudijo, ko jih potrebujem. Vsaka peka kruha ima zame poseben čar in vsak kruh se mi zdi boljši in boljši. Tudi meni v začetku ni bilo lahko. Vendar sem vztrajala in raziskovala. Bodite potrpežljivi, zagotovo vam uspe.
Srečno!
Če se kje zatakne pa kar povprašajte. S skupnimi močmi vam bo uspelo.
LP Suzana