Ponovno sem potovala v Firence in obiskala 100% gluten free restavracijo Quiona.
Tokrat sem prvič potovala čisto sama z avtobusom. Imela sem “neverjetno srečo”, da smo startali kar z 2,5 urno zamudo in prispeli na cilj s 4 urno zamudo.
Na avtobusu pa je kopilot šoferja mirne duše kadil med vožnjo.
Saj ne morem verjeti, da je danes to sploh še mogoče. No enkrat sem na to temo že pislala, ko sem se potepala po Atenah, a sem na to pozabila.
Vendar sem kljub temu čisto zadovoljno priromala v Firence. Malo popestritve ne škoduje, mar ne.
Vroče poletje
Tokrat sem imela tudi srečo z vremenom, da me ni grelo pri 41°C, saj je bila rahla ohladitev in sem imela povprečno temeraturo okoli 35°C.
Potepanje po mestu je bilo prav zabavno. O Firencah in ogledih sem že pisala v enem od prejšnjih obiskov moje sestre, ki živi v Firencah, tokrat pa bom napisala več o vtisih.
Dan ko sva se s sestro odpravili na večerjo v restavracijo Quinoa, ki je 100 % gluten free je bil sploh poseben. V mestu je bilo neverjetno vzdušje, saj je bila otvoritev olimpijade za osebe z Downovim sindromom. Poiskali sva slovensko reprezentanco, kjer sva poklepetali in jim zaželeli obilico športnih uspehov.
Pohajkovali sva po mestu in uživali v njegovih lepotah.
Mimo stolnice seveda ne gre, njena mogočnost me vsakoč preseneti in prevzame. Čeprav celotne Firence pustijo izjemen pečat, me svakič preseneti vzdušje, ki je izjemno. Izjemno zaradi energije, ki jo ustvarijo turisti, glasbe, ki se sliši povsod naokoli, saj umetniki iz celega sveta igrajo svoje viže.
Pa tudi Florentinci poskrbijo za vedno kakšno zanimivost. Tokrat v obliki črnega ležečega Davida v naravni velikosti, ter zlate želve, ki je bila prava atrakcija.
Vendar bistvo večera je bil obisk 100% brezglutenske restavracije Quinoa v Firencah
Prijetna restavracija, še bolj pa prijeten letni vrt, kjer sva bili postreženi.
Po večerji so mi dovolili, da sem na arkadah naredila še nekaj posnetkov od zgoraj navzdol.
Strežno osebje obvlada angleščino, tako da ni težav s sporazumevanjem. Meni imajo 60% veganski, v vsakem sklopu menija, tako predjedi, glavnih testeninskih jedeh, kot glavnih jedeh pa ponujajo tudi mesne jedi. Tako da se za vsakega nekaj najde. Le sladice nimajo brez laktoze, za vse site, ki laktoze ne morete uživati.
Za aperitiv ponujajo mojito z meto, kar je prav osvežilno v tej vročini.
Kot glavno jed sem si privoščila lečin burger, zelno solato z nakaljenimi sončničnimi in bučnimi semeni, rižev sir, ter mini priloga iz avokada, paradižnika, limete, čebule in začimb. Priloga je bila fantastična, samo premalo jo je bilo.
Vse skupaj pa je bilo kar precej začinjeno, vsaj zame nekoliko preveč. Sestra pa je naročilo muhkužce in bila nad dobljenim prav navdušena. Tudi moj burger ji je bil izjemno všeč.
Dragi celiakaši, ali si lahko predstavljate vse emocije, ki sem jih podoživljala, ko sem zagrizla v burger, ki je 100% brezglutenski, in nisem imela nobenih dvomov, kaj bo potem. To so resnične sanje vsakega celiakaša, ki pa se počasi uresničujejo. Poglejte stran, kjer sem zbirala restavracije, ki so 100% brezglutenske širom po svetu.
Le cenovno je nekoliko višja cena kot pri nas, vendar se moramo zavedati tudi lokacije restavracije, ki ima seveda svojo ceno.
Za konec si slaščice nisem mogla privoščiti, ker sva se tako najedli, da ni bilo več prostora. Ko pa sem povedala, da bom napisala članek, sem dobila majhno rezino peciva za pokušino. Vse pecivo peče Perujka in je resnično sočno in svežega okusa. Celo pozirala mi je za fotografijo za na blog.
Dragi celiakaši, počasi se tudi nam nasmiha bolj sproščeno uživanje hrane po restavracijah, namanjenih posebej za ljudi, ki uživajo brezglutensko hrano.
Ja tokrat mi bodo res ostale v spominu Firence in 100% gluten free restavracija Quinoa.
