Moja celiakija je izvenela

Ja prav ste prebrali. Moja celiakija je izvenela. Vendar to ni moja osebna izjava, da ne bo pomote. Prosim berite naprej!

To je izjavila učiteljica v šoli.

Mama celiakašice je želela učiteljici prvi dan razložiti, da ima njena hči celiakijo in na kaj mora biti pozorna. Pa ji je le ta hitro odgovorila, naj ne skrbi. Ona ve kaj je celiakija, ker jo je imela kot otrok in ji je izvenela.

Mama je bila seveda nadvse zaprepadena in sploh ni več vedela kako naj nadaljuje. Kako lahko zaupamo otroka taki učiteljici, kako lahko prepričujemo prepričane? Danes je problem v tem, da vsi vedo kaj je celiakija in kako je potrebno pripravljati hrano. Običajno pa ne vedo, da je to avtoimuna bolezen, ki lahko prizadene kateri koli notranji organ v človekovem telesu. Edino zdravilo pa je vseživljenska stroga brezglutenska dieta.

Pa se sploh ne čudim več, ko brskam po spletu in na Facebooku Slovenskega društva za celiakijo berem naslednje stavke, ki jih zapišejo celo bolniki s celiakijo sami:

“Po zagotovilih proizvajalca in mojega zdravnika je polnozrnata pšenična moka brez glutena.”

Zato javno in povsod opozarjam, da gredo meni taki stavki skozi možgane, kot strela, saj je to zavajanje ljudi, ki ne poznajo brezglutenske diete.  Nekateri posamezniki poskušajo razložiti da to ne drži, poskušajo izobraževati druge, kar je samo pohvalno, vendar mislim da naletijo na gluha ušesa.

Ob tem stavku  moram dodati, da obstajajo tudi tehnološki postopki, kjer pšenični moki odvzamejo gluten, vendar to potem ni polnozrnata pšenična moka. In to, da zdravnik zagotavlja, da je polnozrnata pšenična moka brez glutena je neverjetna potegavšina. Drugače si tega ne znam predstavljati.

Nikoli ne pretiravam v svojih opozorilih, kje se lahko nahaja gluten. Samo opozarjam, kje vse se lahko zgodi, da je gluten prisoten, kljub temu da to ni eksplicitno navedeno. Lahko gre za brezglutenske sestavine, poleg pa piše ferment, le ta je lahko glutenski. Tudi v kislem zelju je lahko gluten, ker v nekaterih predelih Slovenije, dodajajo moko, da hitreje steče fermentacija.

Potrebno se je pozanimati pri proizvajalcu.

Stavek ki je prepogost na družabnih omrežjih” Jaz sem to jedel in nimam težav”, ni prava oblika testiranja. Zunanje manifestacije niso nujne pri brezglutenskih prekrških.

Bolnik s celiakijo ne more s pokušanjem uživanja hrane testirati ali izdelek vsebuje gluten ali ne. Izdelke je potrebno testirati v laboratoriju. Šele tako testirana hrana, lahko potem roma v naše želodčke.

Nedolgo tega, morda pol leta nazaj, sem želela kupiti indijske oreščke, saj ni nikjer pisalo, da lahko vsebujejo sledi glutena. Pa sem vseeno napisala trgovcu prijazno pismo, kako je z njihovimi indijskimi oreščki. In so mi prijazno dogovorili, da so se pozanimali pri proizvajalcu, ki pa ne more zagotavljati da je brez glutena. In na deklaraciji ni bilo napisa, da lahko vsebuje gluten.

Glede konzervirane hrane je veliko dilem. Celo Natureta je javno objavila seznam katera njihova vložena zelenjava vsebuje in katera ne vsebuje glutena. Kdo bi si mislil, da kuhan fižol od Ete Kamnik vsebuje gluten?

Tudi komarčkov čaj  je bil pred slabim letom odpoklican iz prodaje, (kar je obveščalo tako Slovensko društvo za celiakijo, kot zveza potrošnikov Slovenije), ker je vseboval previsoko vrednost glutena. Ali ste tam morda pričakovali gluten?

Poleg tega so deklaracije in prevodi nepopolni, na kar opozarja društvo. Na prevodih je naprimer izpuščeno, da izdelek vsebuje gluten. Tudi zelišča lahko presegajo mejno vrednost glutena.

Kot vidite so to vse opozorila društva.

Ne, ni potrebno delati panike, niti ni potrebno komplicirati, moramo pa opozarjati. In opozorila vzeti resno. To ni pretiravanje in kompliciranje. To je naše vsakdanje življenje. Biti moramo pozorni na vse mogoče industrijske dodatke, ki lahko ogrožajo naše zdravje. In še nekaj, ekološko in domače, še ne pomeni da je brez glutena. Kolikokrat slišim domače klobase pa ne morejo vsebovati glutena, ali pa “pražen krompir pa ja nima glutena”. Celo v gostilni so  mi nekoč povedali, da dodajo v rižoto moko, ki jo prej popražijo, zaradi bolj polnega okusa. Vendar to ne delajo v vseh gostilnah.

Žal v restavracijah, kjer ni pogojev za pripravo brezglutenskih jedi, ki niso posebej pripravljene za bolnika s celiakijo ni varno uživati hrane. Ali ni logično. V tovarnah mora biti proizvodnja tako strogo ločena, da dobi proizvajalec certifikat, pa se še velikokrat zgodi, da imajo s prečrtanim žitnim klasom brezglutensko deklarirani izdelki presežek glutena. Pa se to potem ne more zgoditi v gostinskem obratu, kjer se poleg dela z moko, ki se praši naokoli? Ne zatiskajte si oči.

Zavedajte se, gluten se v našem telesu sešteva. Za nas bolnike s celiakijo je predvsem pomebno izobraževanje in ne tiščati glavo v pesek in se sprenevedati. Zavedajte se dolgoročnih posledic in kasneje pridruženih bolezni.

Nazorno bi vam rada razložila, kaj pomeni če grešiš.

Ko je na cesti omejitev 50 km/h to pomeni, da nihče ne bi smel voziti več kot je določeno. Vendar se nekateri zavestno odločijo, da bodo vozili 60 km/h ali še malo več in tako tvegali najmanjšo možno kazen. In točke se tudi tu seštevajo. Ne takoj, ampak čez čas, morda vmes še malo pretiravamo in smo ob izpit, to je v našem primeru naše zdravje. Odločite se sami.

Hudo je kadar po pravilih ne vozijo starši otrok. Saj otroci v tem primeru nimajo lastne izbire.

 

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja