Ste prvič na mojem blogu? Komu so strani namenjene?
Bolnikom s celiakijo, ki moramo doživljensko, dosledno spoštovati brezglutensko dieto. Poleg tega še vsakomur, ki želi zdravo živeti ali kakorkoli izboljšati svoje počutje. To so lahko tudi bolniki s Dermatitis herpetiformis durhring (DHD), KVČB, boleznimi ščitnice, multiplo sklerozo, Downovim sindromom, avtizmom in drugimi boleznimi, kjer brezglutenska dieta pomaga do boljšega počutja.
Avgust je mesec začimb
Poletje se že preveša v drugo polovico in na vrtu se začimbnice bohotijo v vsej svoji veličini. Uživam v pogledu na šetraj, baziliko, pehtran, peteršilj, meliso, boreč, timijan, drobnjak in druge začimbe, ki naredijo vrt v tem letnem času čaroben s svojim vonjem in videzom.
Vedno sem v kuhinji z občutkom uporabljala začimbe, odkar pa mi je v roke prišla knjiga Sanje Lončar s sodelavkami Ščepec rešitve in leto kasneje še Ščepec védenja imam z začimbami poseben odnos. Jih opevam in pripravljam z občutkom in čutenjem.
Povrhu vsega pa je brezglutenske začimbe ekološkega izvora res težko dobiti. Le morebitna testiranja Slovenskega društva za celiakijo, ali pa prijaznost kakšnega proizvajalca, da ti ustno zagotavlja brezglutenske začimbe je nekakšno zagotovilo, da so začimbe ustrezne tudi za ljudi z brezglutensko dieto. Vse ostale pa tako ali tako nimajo učinka, če niso ekološke in so več ali manj le za okras na krožniku.
Ali veste, da začimbe, ki jih transportirajo na dolge proge z ladjami, zaščitijo preg glodavci in plesnimi tako, da jih obsevajo in celo zaplinijo.
Torej se vprašamo ali je ostala še kakšna učinkovina v takšni začimbi? Verjetno antioksidanti, pa čeprav je embalaža izredno vabljiva, tu nimajo več svojega mesta. Namesto takih začimb je vseeno, če uporabimo neke srednjerazredno začinko, ki ima brezglutensko zagotovilo.
Torej kar sami pridelajmo začimbe. Če nimate vrta si jih pripravite v lončnicah na balkonu ali okenski polici. Verjemite vedno bolj vam bodo v veselje.
Torej, ker je mesec začimb bom najprej poskrbela za ozimnico začimb, da bomo potem lahko čez leto pripravljali slastne brezglutenske obroke.
Sivka ali lavanda
Mila, praški deodoranti, aromaterapije, in še bi lahko naštevala imajo danes pogosto vonj sivke. V omarah jo nastavljamo proti moljem in da nam hkrati odišavi perilo, v domačo žitnico in mlin za mletje moke jo moramo obvezno podtakniti. Poleg tega jo lahko uporabljamo tudi v kulinariki za začinjanje mesa, rib, ravno tako zelenjave, sirov. V mediteranski kuhinji pa tudi sladke jedi začinijo s sivko. Ker nas tudi aromatizirani pravi čaji skrbijo, če morda ne vsebujejo glutena, si lahko pomagamo tako, da dodamo zelenemu čaju nekaj zrnc cvetov sivke, ki deluje na telo pomirjajoče in sprostitveno.
Veliko vas uporablja v različne namene tudi lavandino eterično olje. Na tem mestu bi vas posebej opozorila, da je na trgu zelo veliko ponaredkov takega olja in izbirajte le ekološko certificirane.
Domače sivke imamo na vrtu premalo za izpolnitev vseh mojih želja in potreb. Že nekaj let dopustujemo na Dalmatinskem otoku, kjer mi jo velikodušno odstopi gospa Zdenka, ki ima pravo goščavo dišeče sivke. Ne vem ali je to lavanda ali lavandin, ki je hibrid lavande. Lavandini navadno na otokih v Dalmaciji rastejo divje in niso nič škropljeni in so zagotovo boljši kot gojeni provansalski.
Torej imam sivke (kakršna koli že je) veliko in sem se odločila da jo pripravim za ozimnico.
Posušila sem jo na podstrešju, kar je bilo v teh norih vročih zadnjih dnevih kaj hitro. In letos sem naredila najmanj dva ducata vrečk sivke za v omare, tako domače kot za prijatelje, katerim jih bom podarila. Pa še med posodice za začimbe sem jo uspela uvrstiti, da bodo naše brbončice lahko sivko tudi okušale.
Najprej sem cvetove osmukala s stebelc in jih zavila v gazo, ki jo lahko kupite v lekarnah po zelo ugodni ceni, in pride prav v kuhinji za veliko stvari.
Tole je slikica sivke z domačega vrta, ki je že skoraj odcvetela.
In potem se je začelo prijetno delo.
- Sivkine cvetove sem osmukala s stebelc,
- jih povezala v gazo in pristrigla čim bolj pri vozlu,
- izbrala primerno bombažno blago in trakce
- ter jih povezala v okrasne vrečke.
In najpomembneje!
Kot bolnica s celiakijo mi je zelo pomembno, da lahko uživam raznovrstna polnovredna brezglutenska žita, oziroma nadomestke žit. Le te si lahko zagotovim le z doma sveže mleto moko v svojem mlinu, kjer meljem samo brezglutenska žita.
Sivko uporabim v svoji žitni kašči, da mi odganja molje. Zelo priporočljivo je kupiti tudi nalepke za na vrata, da se morebitni leteči molji nanje prilepijo.
V samo posodo med žitno zrnje pa obvezno dodajte ekološke lovorjeve liste, kajti lovor in molji se ne ljubijo. In zagotavljam vam, v vseh teh letih še nisem imela moljev ali kakršnih koli drugih škodljivcev v svoji žitni kašči.
Priporočam pa vam, da si žita shranite v steklenih kozarcih. Sama jih imam še vedno v plastičnih posodah. Ko sem kupovala posode sem gledala da bodo dovolj velike za v omaro. Vendar vem, da se bom kmalu odpravila po nakupu velikih steklenih kozarcev.
Poleg tega sem zamenjala staro sivko z novo tudi v okolici mlina.
V mlinu je vedno žitni prah, ki lahko privablja molje. Verjetno nimate posebnih želja poleg žitnega zrnja mleti še nekaj “moljevih beljakovin”.
- Pod pokrovom mlina v lijaku imam vedno vrečko sivke, ki jo odstranim ob mletju,
- imam jo na vrhu mlina in
- pod sipalom. To vrečko za sivko mi je podarila gospa, ravno tako obolela za celiakijo in KVČB, ki sem ji pomagala z nasveti, kako se ogniti glutenu v kuhinji in kako živeti življenje kljub omejitvam.
- Cel mlin je obdan s sivko.
Občasno vrečke sivke podrgnemo med prsti, da ponovno zadiši.
Toliko za prvič na blogu!
Suzana
