Glutenske pasti v domači kuhinji

Iz knjige Življenje BREZ GLUTENA – Glutenske pasti v domači kuhinji

Zaradi prošnje staršev, če lahko kopirajo strani iz knjige, da bi jim bile v pomoč pri kontaktih z osebjem v kuhinji, kadar gre njihov otrok na letovanje z vrstniki, sem se odločila, da te strani iz knjige posredujem za javno uporabo.

DEL ZDRAVILA PREDSTAVLJA ŽELJA ZA OZDRAVLJENJE.

SENEKA

DOMAČA KUHINJA

Vsakokrat ko pripravljamo brezglutenski obrok, mora biti kuhinja pospravljena, pulti pobrisani, nečiste krpe odstranjene, roke umite.

Organizacija kuhinje je drugi najbolj pomemben korak, takoj za samo brezglutensko dieto. V gospodinjstvu imamo običajno enega, morda dva bolnika s celiakijo. Ostali družinski člani se prehranjujejo običajno, torej (tudi) glutensko. V kuhinji se tako največkrat nahajajo živila z glutenom in tista, ki glutena ne vsebujejo.

Ko boste brali naslednje vrstice, me prosim ne razumite napak in ne pomislite, da dvomim o vaši higieni ali čem podobnem. Le apeliram na vas v smislu neoporečnosti in doslednosti – za bolnikovo zdravje. V tako organizirani kuhinji namreč ne gre le za čistočo v klasičnem pomenu besede, gre za mnogo več. In tisto več je sprva marsikomu težko razumljivo, zlasti če je to nekdo, ki ni vpet v življenje bolnika s celiakijo. Mnogo več posluha za spodaj našteto zato razumljivo premorejo tisti (posamezniki), ki sobivajo z nami, bolniki.

Najprej se je potrebno seznaniti, pravzaprav podučiti, kje v kuhinji tičijo “glutenske pasti”, kako se jim izogniti in kako jih preprečiti. Le tako bomo vsi, tako zdravi kot tisti, ki veljamo za večno bolne (žal v družbi ta stigma še kar noče in noče od nas), vsaj doma sleherni trenutek lahko uživali neoporečno, kar natančneje pomeni povsem zdravo, brezglutensko hrano.

Pa pojdimo lepo po vrsti:

Najprej je kuhinjo potrebno povsem na novo organizirati in počistiti. Pojem čisto v brezglutenski kuhinji nima istega pomena kot ga ima čistoča v klasični, glutenski kuhinji. Že noževa konica krušnih drobtin za bolnika s celiakijo lahko predstavlja presežek dnevnega vnosa glutena v telo!

–        V kolikor režemo glutenski kruh, na naših rokah ostanejo sledi glutenske moke. Zato moramo, preden sploh posežemo po brezglutenskem kruhu, roke obvezno umiti.

–        Vsakokrat, ko pripravljamo brezglutenski obrok, mora biti kuhinja pospravljena, pulti pobrisani z vlažno krpo, ki pobere ves prah – tudi tistega, ki še utegne vsebovati gluten (pa ga s prostim očesom ne vidimo). Krpo nato odstranimo iz kuhinje (vse krpe morajo biti dobro pralne). Varčne gospodinje namreč pogosto že uporabljene vlažne tekstilne kuhinjske krpe posušijo in jih nato ponovno uporabijo pri svojem delu. Med pripravo brezglutenske hrane je uporaba takšnih krp nedopustna, saj se gluten, skrit v tekstilnih vlaknih, lahko prenese v hrano.

–        Gobice in krpice,

ki jih uporabljamo v kuhinji, so lahko leglo glutena. Gobica, s katero odstranjujemo gluten iz posode (v kateri smo uporabili pšenično moko) enostavno ni več uporabna, ker se v pore in mrežice zažre gluten, zato jo moramo zavreči! Enako je tudi s penastimi krpicami. Še najbolj priporočljivo je vse penaste pripomočke za čiščenje posode zamenjati kar s krtačko z močnimi ščetinami, katero lahko ročno (ali v pomivalnem stroju) vsakokrat temeljito operemo. Penaste krpe zamenjamo za pralne (zelo dobre so tiste iz mikrovlaken, ki so tudi cenovno ugodne), ki jih po vsaki uporabi najprej dobro ročno speremo, kasneje pa še temeljiteje operemo v pralnem stroju pri visokih temperaturah. Menjamo jih po vsakem čiščenju površin, kjer se le lahko nahaja gluten.

–        Pospraviti moramo omare, v izogib kontaminaciji pa nato strogo ločiti, kje bomo hranili brezglutenska in kje preostala živila. Brezglutenskim živilom je sicer najbolje nameniti kar posebno omaro, če pa že imamo oboje živil v isti omari, morajo biti brezglutenski izdelki vedno na zgornjih policah.

–        Ko enkrat odpremo embalažo z brezglutenskim izdelkom, jo moramo po uporabi vsakokrat dobro zapreti, da se vsebina, ki ostane v njej, ne more kontaminirati z glutenom.

–        Tudi lesene kuhalnice

je potrebno dosledno ločevati med seboj, da ne bi prišlo do kontaminacije (na splošno pa so veliko bolj kot lesene priporočljive plastične, ki se jih obenem lahko loči tudi po barvah).

–        Lesene deske so prav tako lahko vir glutena, ki se vztrajno zadržuje v lesnih razpokah.

–        Podobno težavo kot lesene deske predstavljajo tudi lesena stojala za nože. Ta so, vsaj v kolikor vsakega noža res sproti temeljito ne pomijemo, preden ga vložimo vanje, ravno tako leglo glutena.

–        Ločiti je treba vso posodo,

kjer bi se v kotičkih, za robovi in še kje drugje lahko zadrževal gluten. Zlasti posoda, ki ni namenjena izključno brezglutenski kuhi, mora biti še posebej skrbno pomita.

–        Kadar kuhamo glutenske in brezglutenske testenine hkrati, pa čeprav v ločenih posodah, jih nikakor ne smemo pomešati z isto kuhalnico. Najbolje je, kot smo že omenili, da uporabljamo kuhalnice različnih barv (tako za brezglutensko kuhanje namenimo samo določeno barvo kuhalnic).

–        Cedila,

v katerem po kuhanju precedimo glutenske testenine, ni dovolj le splakniti, ampak ga je treba temeljito pomiti, saj se sicer v njegovih luknjicah bržkone lahko zadrži gluten.

–        Kuhati sočasno in v istem prostoru glutenska in brezglutenska živila (kakor v zgornjem primeru s testeninami), je v domači kuhinji ob doslednem upoštevanju siceršnjih pravil dokaj sprejemljivo, medtem ko je pripravljati brezglutenski obrok in istočasno delati s pšenično moko nedopustno.

–        Glutenskega kruha ne smemo postreči v isti posodi/košarici skupaj z brezglutenskim, saj lahko pride do kontaminacije. Brezglutenski kruh ves čas hranimo ločeno, in to v zaprti posodi.

–        Če kruh shranjujemo v zamrzovalni omari, mora biti brezglutenski vedno na vrhu (zaradi morebitnega otresanja drobtinic). V kolikor bi ga razporedili obratno, bi glutenske drobtine lahko kontaminirale ostalo brezglutensko hrano.

–        Brezglutenskega kruha nikoli ne režemo z istim nožem kot glutenskega. In še preden zarežemo vanj, moramo nož temeljito očistiti pod tekočo vodo, ki odplakne vse morebitne prašne delce.

–        Pri serviranju hrane

uporabljamo ločen kuhinjski servirni pribor. Tudi zajemalke so del tega in si zaslužijo posebno pozornost. Namreč, brezglutenske juhe ne smemo zajeti z zajemalko, s katero smo prej servirali juho z glutensko prikuho, npr. pšeničnimi rezanci.

–        Če vsi v družini uporabljamo isto marmelado, med in druge namaze, moramo (eni in drugi) v kozarec vsakokrat seči s čisto žlico. Enako velja za uporabo masla. Vanj ravno tako zarežemo s čistim nožem, da na njegovo površino ne zanesemo drobtinic kruha.

–        Vso hrano v hladilniku moramo hraniti v zaprtih posodah, da ne pride do kontaminacije med glutenskimi in neglutenskimi izdelki.

–        Zelo moramo paziti pri uporabi gospodinjskih aparatov.

Na njih se zaradi težko dostopnih mest pogosto zadržujejo ostanki glutenske hrane, zato dodatna pazljivost ne bo odveč. Robovi pokrovov sekljalnikov so ozki in težko dosegljivi za čiščenje. Nastavki za univerzalne nože, stepalne metlice ali gnetilne lopatke imajo prav tako odprtino, ki jo je težko očistiti.

–        Podobna past je opekač za kruh. V kolikor uporabljamo en sam aparat za glutenski in brezglutenski kruh, se v njegovih režah nedvomno skriva gluten. Težavo lahko rešimo le na način, da si priskrbimo takega, ki ga bo mogoče povsem razpreti. Ne glede na vrsto kruha, ki ga vstavimo vanj, opekač vsakokrat skrbno obložimo z alu folijo, tako zgoraj kot spodaj. S tem se izognemo neposrednega stika s ploščo. Po vsaki uporabi papir odstranimo in zamenjamo z novim. Sicer pa je pri večini teh pripomočkov rebrasto ploščo že mogoče sneti in jo zamenjati z drugo – v tem primeru torej potrebujemo dodaten par rebrastih plošč, ki bo namenjen izključno brezglutenskim živilom.

–        Pazljivost je vsekakor treba nameniti tudi uporabi soli in začimb oz. začimbnih mešanic, ki se jih odmerja z roko. Z glutenom kontaminirane (v celiakaškem žargonu “nečiste”) roke vedno lahko zanesejo gluten v solnico/posodico z vegeto ipd. Sploh pa uporabo začimbnih mešanic, vsaj v kolikor niso posebej brezglutensko deklarirane, pravzaprav raje odsvetujem.

–        Zaradi stremljenja k zdravi prehrani se cvrtniku izogibamo v velikem loku! Če pa že, brezglutenskih živil nikakor ne smemo cvreti v istem olju, kjer se je poprej cvrlo živila z vsebnostjo glutena.

Še veliko je podobnih situacij, ki se jih mora gospodinja, z njo pa tudi vsi preostali družinski člani, zavedati in ogibati v dobro počutja bolnika s celiakijo. Proces prilagajanja, kakor to obdobje lahko poimenujemo, zahteva organizacijo kuhanja, posledično tudi kar precej časa, še največ pa strpnosti – katera za osebo, ki pripravlja hrano in bdi nad celotno “logistiko” v brezglutensko- glutenski kuhinji, vsaj na začetku gotovo ni mačji kašelj.
Lahko si preberete tudi Glutenske pasti v obratih javne prehrane.

 

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja