Med prazniki se vse vrti okoli hrane. Tudi sama si moram zadovoljiti brbončice in si privoščim sladkanje.
Tokrat ajdova torta presenečenja brez jajc, mleka in glutena za vse tiste, ki nimate doma svojega mlina, katerega pa vam iz srca priporočam.
ZDRAVA PREGREHA
Ajdova torta presenečenja je iz celih kuhanih ajdovih zrn. Doma sem po vrnitvi po kratkem oddihu našla prezrele banane in nekoliko uvela jabolka, ki jih je bilo potrebno porabiti.
Torej banane namesto jajc, jabolka namesto limon za svežino in hkrati, ker vsebujejo pektin. Poleg tega se vse skupaj lepo poveže.
Kako obogatiti okus?
Potrebujemo:
- 200 g kuhane ajde
- 2 banane
- 4 manjša jabolka
- 80 g brezglutensko deklariranega kokosovega sladkorja
- 40 g brezglutensko deklariranih suhih murv
- 15 g brezglutensko deklariranega kakava v prahu
- korenina ingverja (pretiravamo s količino ;))
- cimet brezglutensko deklariran (pretiravamo s količino)
- sol
Preliv:
- 50 g brezglutensko deklariranega kokosovega masla
- 20 g brezglutensko deklariranega doma mletega kokosovega sladkorja
- 20 g brezglutensko deklariranega lucume
- 15 g brezglutensko deklariranega kakava v prahu
- 15 g brezglutensko deklarirane mace v prahu
- 5 g brezglutensko deklarirane rožičeve moke
- Če nimate vseh sestavin poenostavite tako, da seštejete maso suhih sestavin.
Za okras:
- Brezglutensko deklarirane goji jagode
Ko spečemo vidimo barvne plasti naše ajdove torte.
Suzana
NAMIG
Lucumo imenujejo tudi Inkovsko zlato. Kdor je obiskal Peru ve, da je eden boljših sladoledov ravno sladoled z okusom lucume. Drevo lucume so Evropejci prvič odkrili v Ekvadorju leta 1531. Gre za starodavno drevo, ki izvira iz antičnih časov. Ker je lucuma prebivalcem južnoameriških držav tako dragocena, izvoz v obliki celega sadeža ni dovoljen. Namesto tega je drugod po svetu za ustvarjanje okusnih receptov na voljo lucuma v prahu. Lucuma ima edinstven sladek, dišeč okus, ki bo vaše slaščice obogatil. Pri tem pa bo strah o morebitnem povišanju krvnega sladkorja povsem odveč. To je naravno sladilo za razliko od mnogih drugih sladil, ki ponujajo zgolj prazne kalorije. Na telo deluje blagodejno. Nizka vsebnost sladkorjev lucumo umešča v razred zdravih alternativ sladkorju. Posebej za tiste, ki imajo sladkorno bolezen, ter vse tiste, ki želijo uživati sladke radosti. Pri tem pa vseeno ohranjati dobro zdravje. Poleg tega je lucuma naraven prebiotik, kar pomeni da je hrana za probiotike. S tem pa na res preprost način uravnavamo črevesno floro. O dodajanju Lucume v doma narejene sojine jogurte sem pisala tudi v knjigi Življenje BREZ GLUTENA. Dobite jo tudi brezglutensko deklarirane.
Maca,
je rešitev za številne težave sodobnega človeka, raste visoko v perujskih Andih. Je edina užitna rastlina na svetu, ki uspeva na nadmorski višini preko 4.400 metrov. Je izpostavljena ekstremnim vremenskim pogojem, kot so velike temperaturne razlike, visok UV faktor, pomanjkanje kisika in močni vetrovi. Maca črpa svojo moč iz zemlje, bogate z minerali, za svojo zaščito in preživetje pa vsebuje številne snovi, zaradi katerih jo lahko poimenujemo “čudežni dar narave”.
Maca je bogat vir mineralov, vitaminov, aminokislin, nenasičenih maščob ter drugih, za naš organizem pomembnih snovi. Vsebuje kalcij, selen, cink, natrij, železo, kalij, magnezij, silicij, jod, fosfor, mangan, baker. Vitamine: B1, B2, B6, B12, C, E, D3, nenasičene maščobe omega 3, 6, 9 in mnoge aktivne sestavine (saponini, steroli, tanini, alkaloidi) z dokazanimi pozitivnimi učinki na človeško telo.
Maca je močan adaptogen.
S tem izrazom označujemo zdravilno rastlino. Le ta naj bi povečala moč obrambnega odziva na stres v vseh njegovih oblikah: fizični, čustveni, kemični in biološki. Pozitivno deluje na splošno počutje in krepi imunski sistem. Izboljšuje spomin, koncentracijo ter umske in učne zmožnosti. Je idealen dodatek za učence, dijake, študente in zaposlene s psihičnimi obremenitvami. Dobite jo tudi brezglutensko deklarirane.
Posušene goji jagode ali sok iz goji jagod je v tradicionalni kitajski, tibetanski in japonski medicini prisoten že tisočletja. V kitajskih legendah se goji jagode omenjajo kot sadež s super močjo, s katerim so ozdravili kralje, bojevniki pa so jih uživali pred odhodom v boj.
Goji jagode v povprečju vsebujejo:
60% ogljikovih hidratov, 15% beljakovin, 8% vlaknin, 7% maščob,
Goji jagode so pravo bogastvo:
VITAMINOV (C, E, B1, B2, B6), AMINOKISLIN: študije navajajo vsebnost 18 aminokislin, vključno z vsemi esencialnimi, ki jih moramo v telo vnašati s hrano (prolin, glutaminska kislina, alanin, arginin, serin …) in OSTALIH ELEMENTOV: vsebujejo železo, cink, germanij, selen, kalcij, karotenoide (beta-karoten, zeaksantin, lutein, likopen, kriptosantin, ksantofil), fitosterole (beta-sitosterol), ciperon, solavetivon, fizalin, betain, polisaharide, nikotinsko kislino, taurin, cinamonsko kislino in gama-aminomaslene kisline.
Sama superhrana v ajdovi torti presenečenja, mar ne? 😉
VIRI: healthbosnia, Scientific Research, gojihealthsingapore
Vir:http://www.ekomagazin.si/Prehrana/superhrana/lucuma.html
http://www.gojijagode.com/kaj-so-goji-jagode
