Tangyuan – brezglutenske kitajske riževe kroglice iz lepljivega riža so praznična poslastica. Glutenski lepljivi riž je osnova za kitajske riževe kroglice Tangyuan (ime je dobil po svoji značilni lepljivosti (glue) in ne po vsebnosti glutena), je torej primeren tudi za ljudi s celiakijo.
Tangyuan sem si zaželela pripraviti kot posladek po večerji
Imenujejo ga tudi tudi sticky rice (lepljivi), sweet rice (sladki), waxy rice (voščeni), botan rice, biroin chal, mochi rice, pearl rice in pulut), je tip azijskega riža, ki je skuhan še posebno lepljiv.
Moka iz lepljivega riža je primerna za peko in kuho raznovrstnega peciva, japonske sladice mochi in kaš. Zaradi lastnosti lepljivega riža je za pripravo jedi primernejša od mok iz drugih vrst riža. Obstajata beli in črni lepljivi riž.
Lepljivi, sladki ali glutenski riž, je tip azijskega riža, ki je skuhan še posebno lepljiv. Zaradi visokega deleža škroba igra lepljiv riž pomembno vlogo pri riževih jedeh, kot tudi za številne jedi iz testa (v dim sum kuhinji), za testenine vermicelli, pudinge in druge sladice. Tudi riževo vino delajo na osnovi fermentiranega lepljivega riža (pridobijo ga s prešanjem). Lepljivi riž najprej za nekaj ur namočijo, potem ga dušijo, z običajnim kuhanjem bi namreč postal sluzast in bi razpadel.
Črni lepljivi riž je neoluščen polnozrnat riž. Je zelo kvaliteten, saj je najmanj obdelan, je sladko-orešnatega okusa ter primeren za pripravo sladic.
Med velikonočnimi prazniki smo imeli obiske iz Singapurja.
Starejša hči je na potovanju po baltskih deželah spoznala popotnico in študentko angleškega jezika. Ko je potovala skozi Ljubljano se je za nekaj dni ustavila tudi pri nas. Seveda smo jo mi, ker je bil ravno praznični čas velike noči postregli z našimi tradicionalnimi jedmi, je tudi ona predstavila nekaj njihovih. Med njimi je povedala recept za njihove sladke riževe kroglice, ki jih pripravljajo ob praznikih in posebni družinskih srečanjih. Dobi se jih tudi pri nas v trgovini svilna pot, ki pa vsebujejo tudi gluten. Zato sem se lotila priprave tudi zase. Moji so imeli možnost poskusiti obe različici in so pohvalili da je tudi moja varianta odlična. Še posebej me je pohvalila naša obiskovalka, saj ji je nov okus nadeva bil izredno všeč. Nisem imela namreč doma vseh originalnih sestavin brezglutensko deklariranih in sem malo kombinirala.
Originalni recept, ki ga mi je priporočila naša obiskovalka iz Singapurja, po rodu kitajka je naslednji:
Filling:
3 tbsp peanut butter (smooth or crunchy; I prefer crunchy)
3 tbsp sugar
1½ tbsp sesame seeds, toasted
1½ tbsp unsweetened shredded coconut, toasted
Dough:
2 cups glutinous rice flour
1 tbsp oil
about 1 cup water
Syrup:
3 cups water
1 stick brown sugar (or ½ cup packed brown sugar)
sliced ginger to taste
star anise (optional)
Moj prilagojen recept pa je naslednji:
Ker nisem imela moke iz lepljivega riža, ki bi bila brezglutensko deklarirana sem kombinirala s tapiokino moko, da sem dobila bolj podobno strukturo. Testo sem pripravljala kar dvakrat in mislim da je šele tretji poskus pravi. Prvič sem dala preveč tapiokine moke in so bile kroglice sicer po okusu odlične, vendar bolj žvečljive. Drugič sem dala tapioke premalo, zato se je zelo težko oblikovalo in v tretje je uspelo.
Poleg tega nisem imela peanut butter sem uporabila kar kokosovo olje. In seveda sem vse sestavine stehtala, da je za nas bolj razumljivo.
Testo:
210 g riževe moke
50 g tapijoke
160 g vode
2 žici sezamovega olja
Nadev:
30 g sezama
50 g kokosovega olja
50 g kokosovega sladkorja
30 g kokosa
Voda za kuhanje:
ingver korenina
kokosov sladkor
voda
Najprej sem zmešala riževo moko vodo in sezamovo olje. Nato sem dodajala počasi tapioko. Izredno lepo se je gnetlo in oblikovalo. To je zelo pomembno, ker ko sem zamesila vse hkrati testo ni bilo tako lepo gnetljivo. Da se testo ni izsušilo, sem ga zavila v folijo in med tem časom pripravila nadev.
Za nadev sem vse sestavine zmešala skupaj. So bolj drobljive če je kokosovo olje trše.
Naredila sem okoli 16 kroglic, v katere sem nadevala polnilo iz sezama in kokosa. Sezam sem najprej popekla tako kot za gomasio, da popka samo ovoj in ga strla v terilniku. V terilniku sem strla tudi kokosov sladkor, da se s sezamom lepo poveže, tako kot je opisano v knjigi Življenje brez glutena za gomasweet.
V vodo sem dala nekaj rezin ingverjeve korenine, kar da res odličen okus.
Meni se kokosov sladkor ne zdi ravno nujno potreben pri kuhi, ga lahko brez slabe vesti izpustite. V vodo kroglice polagajte počasi, tako da jih zadržite na žlici toliko časa, da jih oblije voda, da se ne lepijo na dno posode. Kuhane so, ko splavajo na površino.
Posrežete lahko skupaj z vodo v kateri so se kuhale, ali pa jih stresete v vroče sojino mleko. Tako jih tudi tradicionalno pogosto postrežejo.
Poleg tega nam je pripravila naša obiskovalka še njihovo tradicionalno juho iz svinjskih reberc z njihovimi začimbami. Ker nisem vedela izvora začimb in mi tudi ona ni priporočala, sem po zagotovilih svojih družinskih članov lahko samo duhala močno juho. Izredno pekoča, vendar okusna. Nekoliko so se tudi spotili, ker so jih začimbe pošteno ogrele.
Prijetna izmenjava in prijetno druženje ter mešanje kultur.
Kroglice pa toplo priporočam. Sem jih naredila že naslednjo porcijo, ki so na zalogo romale v skrinjo.
