Patricija Šenekar in njena prva ekološko certificirana kozmetika v Sloveniji

Patricija Šenekar, ko je pri meni poiskušala tapiokin puding

Lahko bi rekli, da orje ledino v slovenskem prostoru med ekološkimi kozmetičnimi izdelki.

Je lastnica prve slovenske ekološke kozmetike pri nas. Ustvarjalka, raziskovalka, inovatorka, poslovna ženska in mama trem odraščajočim otrokom, ki ji je vsak dan izziv v njeni Hiški zelišč.

 

 

Kako sem Patricijo spoznala?

Na enem od predavanj ob predstavitvi moje knjige, je do mene prišel gospod Martin in me povprašal če poznam Patricijo Šenekar, ki izdeluje certificirano ekološko kozmetiko in je celiakašica.

Ne, nisem je poznala.

Posrfala sem po Internetu in jo našla, ter z njo navezala stik. In, kot da se poznava že od nekdaj. Takoj nama je stekla beseda. In verjeli ali ne, še najmanj sva se ukvarjali z glutenom. Ugotovili sva, da imava še mnogo drugih stičnih interesov. In morate jo spoznati, moram vam jo predstaviti, meni je kar zlezla pod kožo.

Življenje te je popeljalo v tujino, ko si bila še zelo mlada. Daj malo osvetli svojo mladost!

Že zelo, zelo mlada sem začela služiti svojo žepnino. Pa ne zaradi nuje po denarju, ampak je bilo zabavno. Vsako moje delo po svoje. Nekje pri šestnajstih, sedemnajstih letih sem se pričela ukvarjati še z manekenstvom. In to je botrovalo temu, da so me znanci povabili k ustvarjanju maske za Rocky horror picture show (Cankarjev dom, Štuk 1988). Nora predstava, noro zaodrje. In zaradi tistega dogajanja, sem se odločila, da se želim ukvarjati z masko profesionalno. Tako sem nekako zvedela, da se lahko šolam v Parizu, Torontu, nekje v SZ in Londonu. Zaradi jezika (in glasbe) sem izbrala London. Eno leto prebijanja, kaljenja za življenje in zabave J Ko sem končala masko za film, gledališče, tv in specialne efekte, sem se vrnila v Slovenijo.

Mogoče prehitro, saj sem se dogovarjala za voluntiranje na londonski filmski šoli.

Kakorkoli, od takrat naprej se ukvarjam z masko, predvsem za televizijo, modne revije, izbore missic, videospote… po vsej Sloveniji in nekaj malega tudi v tujini. Ker pa je bilo moje delo projektno, sem imela tudi veliko časa za zabavo in še kakšno delo zraven. Tako sem skoraj deset let honorarno delala kot pospeševalka prodaje za kozmetiko višjega cenovnega ranga in prav takrat, sem se ogromno naučila o koži, saj so nas o njej nenehno izobraževali. Kot seveda tudi o samih izdelkih, v tistem času sem imela »visokocenovno kozmetično kemijo« v malem prstu. Tisto obdobje je dalo dobro podlago mojemu sedanjemu delu, vsaj kar se kože in njenega delovanja tiče.

Zakaj si se v tujini začela zanimati za kozmetiko? Si razmišljala samo o nakupu ekološke kozmetike ali o čem več?

Če dobro pomislim nazaj, sem se zelo intenzivno s šminkanjem ukvarjala že v četrtem razredu osnovne šole, vsak dan, kadar smo imeli pouk popoldan in nobenega ni bilo doma, sem bila dopoldan v nulo namazana. Jaz in moja sošolka. Barvito in kričeče J ojoj, kar smeji se mi zdaj, po koliko letih sem se tega spomnila. Nekaj res naravnega, pa sem dejansko želela kupiti, ko sem sama iskala svojo prvo kremo za obraz. Okoli svojih šestnajstih let. Zaradi čiščenja kože po modnih revijah, sem imela precej izsušeno kožo. Spomnim se, da sem klečala pri polički s kremami v Müllerju, iskala in nikoli našla. Nato sem kupila otroško kremo. Doma sem si pa delala oljno-zeliščne izvlečke. Nič resnega. Moj prvi resni izdelek je nastal, ko sem prvič zanosila. Takrat več nisem hotela nobenih kompromisov, nič od tega kar je bilo trgu, takrat ne bi uporabila, preveč sem slišala in vedela.

Kako si lahko tako mlada že takrat imela svojo vizijo? Si že takrat vedela, da boš lahko s svojega domačega vrta črpala moč v obliki atomske energije zelišč in vse to podelila tudi vsem nam?

Nisem imela vizije. Ker sem šla v napačno srednjo šolo, se mi je dolgo zdelo, da ne vem, kaj hočem. Dobro sem pa vedela, česa nočem. Kaj je zame duhamorno. In zmogla sem slediti svojim notranjim impulzom skozi svoje življenje, ne glede na vse ovire, ki so bile. Zelišča, pa so mi od ranega otroštva, tiho sledila. Nezavedno sem kopičila znanje. To je bila moja tiha, nezavedna, a samoumevna ljubezen. Ogromno zelišč sem poznala že kot otrok. Zelo fascinantno se mi je zdelo, da lahko nekaj divjega utrgaš in to učinkuje. In, da je tega pravzaprav toliko. Zrasla sem v letih umetnih gnojil in škropiv in nikoli jih nisem uporabila. To se mi zdi čisto utrgano, da lahko nekdo zaliva po zemlji z nečim, kar ji na tak način ne pripada. In, do pred sedmih, osmih let, ko me šminkanje dejansko ni več zadovoljevalo iz skoraj nobenega zornega kota, niti pomislila nisem, da bi bilo možno, da bi se z zelišči več, kot le ljubiteljsko ukvarjala.

Kako uspeš ves čas raziskovati med zelišči, si pridobivati nova znanja, saj si prava zakladnica podatkov in to tistih z globokim ljudskim izročilom, preverjenih v praksi in potrjenimi s svetovnimi študijami?

Saj ne uspem, žal, zelo bi si želela, da bi več časa lahko posvetila učenju o rastlinah, zeliščih in raziskovanju. Srečo imam, da veliko vem od prej. Pravzaprav se zdaj delovno veliko posvečam svoji kozmetiki, imam več kot osemdeset lastnih ekološko certificiranih kozmetičnih izdelkov in seveda še skoraj dvesto različnih zeliščnih izdelkov in zelišč. Tako, da verjemi, komaj še diham, saj večino dela opravljam sama. Sem se pa odločila, da malo globje spoznam eno rastlino, zato sem se odločila za raziskovalni študij v Goetheanumu, na Antropozofskem inštitutu, pri Sekciji za naravoslovje. Poglabljam se, v meni zelo drago rastlino, divjo ščetico, ob vodstvu svojih dveh mentorjev, farmacevtke in botanika.

V kozmetiko si vnesla del sebe. Kako je vplivala postavitev diagnoze celiakija na tvoje razmišljanje o težavah, ki si jih imela s kožo in recepturami, ki si jih naredila za svoje izdelke?

Moja kozmetika je dejansko iskren odraz mojega razmišljanja o Zemlji, o ljudeh, o sebi. Je nekaj, kar zavestno podarjam sebi in iz sebe tistim, ki zmorejo začutiti, kaj počnem. In kako. In zakaj tako. Celiakija pravzaprav ni vplivala na moje recepture, saj sem mnenja, da kozmetika skozi kožo ne prodre v prebavni trakt. V nekaterih svojih izdelkih uporabim olje pšeničnih kalčkov, saj je odličen naravni vir vitamina E, močnega antioksidanta. Poleg tega je odlično za nego suhe, stresu podvržene kože. Sama ga na svoji koži oz. v izdelkih uporabim brez težav, kot mi jih povzroča celiakija. Dopuščam pa možnost, da je kdo ekstremno občutljiv in imajo tovrstne sestavine slab vpliv na njegovo počutje in zdravje. Na svoji spletni strani www.hiskazelisc.com sem jasno označila, kateri izdelki glutena v nobeni obliki ne vsebujejo. Do kontaminacije ne prihaja, saj gre za tekočine in ne prah.

Kako gledaš sedaj nazaj na svoje dosedanje poslovne uspehe in na tvoje odločitve o poslovni samostojni poti?

Kot sem dejala že prej, sem vedno sledila notranjim impulzom, ki so bili seveda odraz mojega razvoja in izbranih možnosti. Zato imam že celo življenje občutek, da delam, kar me veseli, čeprav je to bilo veliko različnih stvari. V svojem petindvajsetletnem delovnem obdobju sem bila na začetku dve leti in pol zaposlena, vendar me je redna služba preveč dolgočasila in omejevala, zato sem v bistvu skoraj celo delovno dobo na samostojni poti. Že zelo mlada sem se, predvsem v Londonu, naučila, kako s svojim delom preživeti in se ne naslanjati na druge. Zato me nikoli ni strah, da bom brez dela ali brez denarja, saj znam preživeti v res ekstremnih situacijah. Tudi travniki so vedno polni, konec koncev. Je pa res, da ni prav nič enostavno in udobno slediti samemu sebi. Niso same rožice. Sploh, če delaš sam. Saj je poleg dela, ob katerem uživam, še en kup dela, ki me niti malo ne zanima, a mora biti opravljeno. To je predvsem vsa birokratska solata, ki mi vzame ogromno dragocenega časa in me spravlja v stres in obup, po drugi strani pa me ravno ti papirji podpirajo pri izkazovanju moje kredibilnosti.

Pa kljub temu moram omeniti gluten in kozmetiko. Zadnje študije pravijo, da so molekule glutena prevelike, da bi z nanosom pronicale v kožo, lahko pa kljub temu pri zelo občutljivih ljudeh sprožijo preobčutljivostno reakcijo. Poleg tega se priporoča da rdečila in vazeline ne vsebujejo glutena. Kaj brezglutenskega nam lahko od svoje kozmetike ponudiš in priporočaš?

Obožujem svojo kremo za obraz Argan delight in Chamilla’s tender poleti, Argan lipbalm, pester izbor mojih odličnih, kremastih mil, Odstranjevalec ličil, Sivkin kis, deodorant, Olje proti strijam in ne morem, da ne omenim (čeprav vsebuje olje pšeničnih kalčkov) moje zelo regenerativno Mazilo iz ognjiča in šentjanževke, brez katerega si ne predstavljam svoje nege stopal in tistim, ki imajo luskavico še Mazilo iz prave lakote. Pravzaprav sem vse izdelke zelo premišljeno sestavila, poiskala vrhunske ekološke surovine (na trgu se najde vse mogoče, kvalitetno in ne) in zelo se veselim povratnih informacij mojih dragih in zadovoljnih strank.

Jaz pa imam eno željo, ki je morda zate izziv. Nekoč sva se pogovarjali o zobnih pastah in sem te izzvala, da bi naredila zobno pasto za na tržišče deklarirano brez glutena. Saj veš tisto, ki je mastna in nič podobna klasičnim zobnim pastam, ampak izvirajo osnove iz ajurvedskih ved. Mi boš lahko izpolnila to željo?

Ja eno takšno, ki je mastna in nič kaj podobna klasičnim zobnim pastam že imam. Pravo zobno kremo. Njena pomembna sestavina je smola sredozemskega drevesa mastike, ki je izjemna v krčenju sluznic – dlesni, kar pomeni, da je zelo dobra tudi v boju proti parodontozi. Ne maram namreč preveč abrazivnih naravnih zobnih past, ki jih ljudje uporabljajo iz gline ali sode. Ne vem, če so dolgoročno varne za drgnjenje sklenine. Zate pa moram dodati še malo prahu cimeta in klinčkov. Ko bom našla primerno embalažo za na trg, obljubim, da jo obelodanim. Morda bo pa še komu drugemu všeč, zobna krema.

Še eno vprašanje, ki ga moram postaviti vsakemu celiakašu. Kako si organiziraš dan, kadar si z doma in potrebuješ brezglutensko hrano za cel dan?

Kadar grem kam delat in sem zelo na kratkem s časom, si odrežem vsaj nekaj kosov kruha in upam na to, da bom kje lahko kupila kakšno solato. Sicer, pa si doma pripravim testeninsko solato z veliko sveže zelenjave, proseno kašo z dateljni, gheejem in orehi ali ajdovo kašo na enak način, sadje. Če grem na dopust z avtomobilom, večino hrane peljem zraven, obvezno tudi pekač za kruh. Sicer pa pol potovalke kruha, namazov, konzerv … na krajših potovanjih običajno ne kompliciram, sicer pa zelo rada dobro jem.

In tvoja vizija in želje za naprej?

Imam zelo visok cilj, ki ga dnevno skušam realizirati. Z mojim delom in v odnosih želim postajati vedno boljši človek.