Pogovor s profesorjem Janezom Bogatajem in blogerko Urško Fartelj, 220 stopinj poševno ob spremljavi prekmurske gibanice v petek 22.1.2016 o slovenski kulinariki.
Dogodek so pripravili za kulinarično blogersko sceno, Ljubljananjam, Zgodbe na krožniku v sodelovanju z Radegundo. V akciji sta bili ponovno Iva in Mateja.
Predavanja sem se udeležila predvsem iz zanimanja, da opredelim svoj brezglutenski prostor v svetu klasične tradicionalne slovenske kulinarike.
Ljudje z omejitvami smo ravno tako željni uživati v praznično pogrnjeni mizi s prazničnimi jedmi. Seveda jih moramo pripraviti v skladu s prehranskimi omejitvami. Postavi pa se vprašanje ali še vedno lahko govorimo o potici, krofih, gibanici, poprtniku …, skratka ali je tu še vedno beseda Slovenska kulinarika na svojem mestu.
Lahko, vendar jo moram poimenovati ne prekmurska ampak brezglutenska gibanica, krof pa ima svoje poimenovanje zaradi oblike in sploh ni sporno. O potici, najbolje da si preberete knjigo dr. Janeza Bogataja Potice, kjer boste podrobno spoznali kaj sploh je slovenska potica.
Bom kratko povzela predavanje dr. Bogataja
Danes je edina zvrst tiskane literature, kjer je prodaja v porastu, kulinarična literatura, preprosto kuharske knjige. Kulinarične knjige so svet nedosegljivih idealov. Ljudje, ki kupujejo knjige, jih listajo, občudujejo, le redki pa po njih kuhajo.
V svetu potekajo znanstvena srečanja na temo kulinarike, žal Slovenci tu manjkajo, ker so za to potrebna denarna sredstva.
Sedaj poteka gibanje vpisa mediteranske diete v UNESCOV program nesnovne kulturne dediščine., kjer se upošteva naslednje kategorije:
- Lokalno:
- zaščita živil in jedi
- znanje izdelovanja živil
- Upoštevanja štirih letnih časov
- Odkrivanja novih regij in gastrologij
- Vzdrževanje trajnostnega razvoja
Tudi slovenska kulinarika se lahko uvrsti v teh okvirjih…
Spregovoril je tudi o najboljših kulinaričnih knjigah na svetu
Tu se Slovenci žal ne pojavljamo, kljub kvaliteti kuharskih knjig.
Še nekaj besed o reklamiranju.
GASTRO DIPLOMACIJA ali kulinarična diplomacija
Nov izraz ki preprosto pomeni promocija gastronomije oziroma kulinarike s pomočjo države.
Slovenija ima slogan:
OKUSITI SLOVENIJO in OKUSI SLOVENIJE
Click to access okusitislo__pub.pdf
Dobre tržne znamke so:
Poznati moramo tri temeljne skupine priprave hrane:
- Prehranska kulturna dediščina
- nadaljevanje te dediščine
- replika kulturne dediščine
- možnosti za združevanje jedi i n okusov
- Interpretacija
- lahko interpretiramo s tehnologijo ali okusi (jed mora še vedno ohranjati istovetnost)
- Inovacije
- lokalne in regionalne sestavine
- izumljanje novih okusov
- “fjužn food”
Urša Fartelj pa je predstavila svojo Slovenijo na krožniku, kar si lahko zgovorno pogledate na njenem blogu. Pogostila pa nas je s pravo prekmursko gibanico.
S Tamaro pa sva si naredili svoj brezglutenski kotiček.
Dogodek smo imeli v Hostlu Trezor.
Klepet na temo kulinarike je vedno prijeten.
Še več slik si lahko ogledate tukaj:
Vir fotografija: Ljubljananjam Iva Gruden
