Koruzni kruh

Že nekaj časa sem si želela speči koruzni kruh.

Ker je čisti koruzni kruh lahko precej grobega okusa, mi je bila peka še toliko večji izziv. Predvsem pa sem tokrat precej povečala količino indijskega trpotca, da bo kruh bolj rahel.

Kombinacija je več kot odlična.

Vedno hvalim vsako novo peko, le ta pa me je presenetila s svojo prožnostjo in svežino.

Droži sem pripravila iz kvinoje, po klasičnem receptu.

Nato pa sem pripravila zrna koruze in jih zmlela v domačem mlinu.

Potrebujemo:

droži iz kvinoje
300 g koruzne moke
12 g indijskega trpotca
340 ml vode
sol po okusu

Polovico vode zlijemo v skledo v kateri bomo raztopili droži. Droži dobro premešamo v vodi, da se popolnoma razpustijo.

Drugo polovico vode zlijemo v skledo, v kateri bomo raztopili indijski trpotec oziroma psyllium, ki s pomočjo vlaknin brezglutenski kruh rahlja in ga naredi bolj prožnega.

Nato vse sestavine v skledi zmešamo.

Ko preizkusimo teksturo testa je le ta nekoliko pocast vendar se da oblikovati v hlebček, kot testo iz krušnih žit.

Potrebujemo model, kjer bomo kruh najprej vzhajali, nato pa še pekli. Glinen model namažem s maslom. In res se na koncu ni nič prijelo in je kruh po upešni peki lepo padel iz modela.

Kruh je odlično vzhajal okoli 10 ur v pokriti glineni posodi na sobni temperaturi. Na koncu sem mu naredila z ostrim nožem še nekaj lepotnih zarez.

Tokratna peka kruha je bila res dolgotrajna.

Temperature prostora niso bile dovolj visoke in so bakterije rabile več časa. Droži sem nastavila zvečer. Naslednji večer sem dodala kvinojo in ponovno postavila kozarec na pult. Šele naslednji dan popoldne so droži začele naraščati in so bile šele pozno zvečer primerne za pripravo kruha.

Pripravila sem testo in pričakovala, da bo zjutraj že kaj vzhajalo. Pa nič do poznega popoldneva. Šele potem se je premaknilo. Vendar pa je bil rkruh izredno, izredno rahel in moram uporabiti izraz “sočen”, saj vemo, da te besede pri peki brezglutenskih – nekrušnih kruhov ravno ne moremo uporabljati.

Pečico sem ogrela na 230°C in pekla 50 minut, pokritega, da se ni izsušil. Nato sem pekač odkrila in pekla še 10 minut na 180°C, da bi skorjica dobila barvo.

In kaj mi je bilo najbolj všeč. Kruh ima luknjice, ni zbit, ostane vsaj 3 dni svež, kar vemo da je pri brezglutenskem kruhu utopija. Poleg tega pa zaradi fermentacije vsebuje dostopne vitamine in minerale, ne napenja in se po njem odlično počutimo.