O tem, ali je oves v sklopu brezglutenske prehrane dovoljen, vedno znova potekajo kontroverzne polemike. Oves da ali ne v brezglutenski dieti bolnikov s celiakijo?
To je vprašanje, na katerega nimamo enoznačnega odgovora.
Mnogo ljudi me vpraša kaj menim glede ovsa v prehrani bolnika s celiakijo. Najprej vam posredujem članek, ki sem ga našla na strani slovenskega društva za celiakijo ki sta ga napisala :
Evegen Benedik, univ. dipl. inž. živ. tehnologije
prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž. živ. tehnologije [2013]
“Oves v dieti brez glutena – da ali ne?
Že vrsto let se razpravlja o varnosti in ustreznosti vključitve ovsa in izdelkov iz ovsa v dieto brez glutena. Oves in izdelki iz njega imajo visoko hranilno vrednost (so dober vir beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in antioksidantov) in ugodno vplivajo na zdravje. Oves ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovin avenin, ki v redkih primerih, manj kot 5%, povzroča črevesno vnetje. Na podlagi obsežnih kliničnih študij so ugotovili, da je oves primeren v prehrani oseb s celiakijo. Nastala so stališča različni institucij, med njimi tudi Evropske komisije, ki uvršča oves na listo živil brez glutena. Kljub temu je potrebno opozoriti na nevarnost onesnaženja (kontaminacije) ovsa z glutenom z zrni pšenice, ječmena in rži tekom žetve, skladiščenja, transporta ali predelave (na istem mlinu se melje oves in pšenica).
Zato so pri dieti brez glutena primerni samo tisti izdelki iz ovsa, ki nosijo znak prečrtanega žitnega klasa oz. so preverjeni s strani Slovenskega društva za celiakijo.
Vključitev ovsa v dieto brez glutena izboljša hranilno vrednost obrokov ter razširi izbor živil brez glutena, kar ugodno vpliva na kakovost življenja oseb s celiakijo.
Uvajanje ovsa
Priporočljivo je, da se ljudje v prvih 6-12 mesecih po postavitvi diagnoze celiakija izogibajo živilom, ki vsebujejo oves. Pred pričetkom uvajanja ovsa je priporočljivo, da zdravnik izvede ustrezne serološke teste na krvi. V kolikor so rezultati ugodni, se prične s postopnim uvajanjem ovsa, pri čemer se spremlja počutje.
Glede na to, da oves vsebuje visoke vsebnosti prehranske vlaknine, je priporočljivo uživati zadostno količino tekočine, predvsem vode, mineralne vode ali nesladkanega sadnega ali zeliščnega čaja. Po enem do dveh mesecih uvajanja ovsa se ponovno svetuje, da zdravnik izvede serološke teste na krvi.
V kolikor so rezultati ugodni, oseba lahko vključi oves v dieto brez glutena. Večina, ne pa vse osebe s celiakijo, lahko oves vključijo v svojo dieto brez neželenih učinkov na zdravje. Pri tem je potrebno biti pozoren, da se uporablja izdelke iz ovsa, ki so predhodno preverjeni, v ustrezni embalaži in z oznako, da ne vsebujejo glutena.
Velika večina odraslih celiakašev oves v običajnih količinah do 50 g dnevno brez težav prenaša, zato je v veliko državah že vključen v brezglutensko prehrano. Razen tega ne obstaja znanstveni dokaz o škodljivosti ovsa za bolnike s celiakijo. Prav nasprotno ‒ številne študije so pokazale, da oves nima škodljivih učinkov.”
Članek sem v celoti kopirala, da ste si ga lahko prebrali.
In moje mnenje:
Sama na sebi tudi približno nimam namena preizkušati ali oves prenesem ali ne. Zavedam se, da trgovci in proizvajalci zagotovo ne bodo predstavili tudi druge strani medalje, zakaj se tako zelo trudijo, da bi se oves kot žito uvrstil na brezglutenski seznam. Hektarski donos ovsa je zagotovo večji kot hektarski donos drugih brezglutenskoh žit. Tudi pridelava je manj zahtevna, torej so dohodki za vse vpletene na račun bolnikov, ki tovrstno hrano uživamo vedno večji.
Tudi znanstveniki si še ne upajo kar napisati, da bolniki s celiakijo oves zagotovo prenašamo. Preberite, v vseh opozorilih piše, da je potrebno pred uvedbo ovsa narediti krvne teste in po polletnem uživanju ponovno preveriti krvno sliko. S tem da naj se ne užije več kot 50 g ovsa dnevno.
Vem, da mora tudi znanost dobiti odgovore.
Laboratorij pove nekaj, telo pa odreagira po svoje. Torej je odločitev vsakega posamenika, kako se bo v tem prehodnem obdobju odločil, glede uživanja ovsa. Čas pa bo pokazal svoje.
Tako kot so nekoč (ob postavitvi diagnoze meni pred 15.-timi leti) trdili, da je to samo bolezen tankega črevesja, danes vemo, da je celiakija avtoimuna bolezen, ki lahko prizadene kateri koli organ v človeškem telesu. Sami zdravniki poudarjajo, da so z raziskavami o celiakiji šele na vrhu ledene gore.
Torej, odločitev vsakega posameznika je, da se odloči sam. Jaz sem se že odločila.
