Odličen članek v časopisu Dnevnik pod naslovom ; Pri mnogih boleznih dieta ni stvar bolnikove izbire, ampak nujni del zdravljenja in medicinsko predpisana dieta ni stvar bolnikove izbire.
Vloga dietetike v slovenskem zdravstvu je močno podcenjena. Bolniki potrebujejo več prehranske podpore ter ustrezno prehrano tudi v vrtcih in šolah. Pri mnogih boleznih dieta ni stvar bolnikove izbire, ampak nujni del zdravljenja ugotavlja klinični dietetik Tomaž Poredoš, zaposlen v Službi za dietoterapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Pri nekaterih boleznih je dieta neizogibna in si je bolnik ne izbira sam, je pojasnil Poredoš na posvetu, ki ga je v državnem svetu nedavno pripravila Civilna iniciativa za enakopravno prehrano otrok z medicinsko predpisanimi dietami. Z dieto namreč bolniki obvladujejo bolezen, ohranjajo zdravje in preprečujejo posledice bolezni, pri otrocih pa z dieto zagotavljajo normalno rast in razvoj. Vse to tudi znižuje stroške zdravljenja, je poudaril.
Vloga dietetike je v slovenskem zdravstvu močno podcenjena in prehranske težave bolnikov velikokrat spregledane,
ugotavlja klinični dietetik Tomaž Poredoš, zaposlen v Službi za dietoterapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Dietetiki želijo, da se njihova vloga okrepi na vseh ravneh zdravstva, zagotovi red pri predpisovanju medicinskih diet, uredita izobraževanje o dietah ter dietna kuhinja v vrtcih in šolah.
V Sloveniji ima medicinsko predpisano dieto od 5000 do 6000 otrok in mladostnikov, je ocenil Poredoš. Njihovo število narašča, saj narašča število bolnikov z boleznimi, ki se zdravijo z dieto. Tako zelo narašča število ljudi z alergijo na hrano; natančnega števila ne poznamo, okvirno pa ima to težavo od 3000 do 3500 otok in mladostnikov do 18. leta starosti. Ocenjujejo, da ima celiakijo 1200 otrok. Sladkorno bolezen tipa 1 ima 700 otrok do 18. leta, vsako leto odkrijejo 70 novih mladoletnih bolnikov. Kronično vnetno črevesno bolezen ima po oceni 300 otrok. Na Pediatrični kliniki vodijo 120 otrok s fenilketonurijo, posebne prehranske zahteve ima tudi 96 otrok s cistično fibrozo. Intoleranco na laktozo ima do polovica otrok do 18. leta, pri mnogih ta težava z leti izgine. Zaradi motenj metabolizma ima dieto 20 otrok, sedem otrok z zelo trdovratno epilepsijo pa se zdravi s ketogeno dieto. Dieto potrebujejo tudi nekateri drugi bolniki.
Na Pediatrični kliniki pripravljajo klinično pot obravnave bolnikov, ki potrebujejo dieto, kar bo omogočilo sistemizirano in poenoteno obravnavo bolnikov.
Trenutno še ni določeno, kdo sme predpisovati diete in na kateri zdravstveni ravni. Tako diete otrokom predpisujejo zdravniki Pediatrične klinike pa tudi drugi, kar predvsem v šolah in vrtcih povzroča veliko težav, smo slišali na posvetu. Naloga zdravstva je tudi, da otroke, ki potrebujejo dieto, »preda« drugim ustanovam, kar pomeni, da zaposlene v vrtcih in šolah, ki jih otroci obiskujejo, poučijo o njihovih dietnih potrebah in o tem, kako ukrepati, če pride do zdravstvenega zapleta. Bolniki z dieto namreč potrebujejo ustrezno prehrano tako doma kot tudi v okolju, v katerem se gibajo, torej tudi v vrtcih, šolah in na delovnem mestu. »Pri predaji bolnikov v alergologiji in pri sladkorni bolezni tipa 1, zelo dobro sodelujemo s šolami, na drugih področjih pa malo manj,« ugotavlja Poredoš. Pripraviti bo treba tudi izobraževalni program o dietah, izobraževanje vseh, ki ponujajo medicinsko predpisane diete, ter urediti sledenje bolnikov, da bo jasno, ali bolnikom v okolju, v katerem živijo, uspeva slediti predpisani dieti.
Več si lahko preberet v članku.
