Koruza

MOČNIK JE STEBER KRANJSKE DEŽELE.

SLOVENSKI PREGOVOR

Koruza izvira z območja današnje Mehike. Kot kulturno rastlino jo gojijo že 7000 let. Po številnih križanjih prvotne koruze skorajda ni več. V Evropo so jo že v 16. stoletju prenesli Španci, a ker ljubi toploto, je trajalo precej dolgo, da se je prilagodila na hladnejše rastne razmere in so se ljudje navadili nanjo.

Danes si tedenskega jedilnika brez koruze ne znamo predstavljati.

Poznamo je več vrst, rdečo in belo, ki ju v Sloveniji najdemo na Primorskem, ter pokovko. To imajo še posebej radi otroci. Ne smemo pa pozabiti mlečne koruze, katera je priljubljena posebej ob koncu poletja za kuhanje ali pečenje ob tabornem ognju. Takšno si na poletnem dopustu brez kančka slabe vesti lahko privošči tudi bolnik s celiakijo. Vsebuje kakovostne beljakovine, veliko sladkorja, vitamine skupine B, C-vitamin, kalij in fosfor.

Najpogosteje se na naših mizah najde koruza v obliki polente, s katero so zrasle cele generacije naših prednamcev. Danes pa predvsem “kino pokovke” otroke spremljajo kot vsakodnevni prigrzek.

Koruza sama po sebi je škrobno živilo, ki naj ne bo osnovno živilo. Po obilnem obroku, sladkor intenzivno naraste, zato le ta ni priporočljiva za sladkorne bolnike.

Pa vendar celiakaši, ko vidite stojnice v obmorskih mestih, kjer pečejo sladko koruzo, brez slabe vesti sezite po njej. Tu vas naj ne skrbi gluten. Uživajte v za vas zdravem obroku.

Pogosto se vprašamo kakšno kvaliteto koruze uživamo?

Ljudje jemo sladko koruzo, ki jo kasneje lahko kuhamo, pečemo, konzerviramo, iz nje naredimo kruh, tortilje, polento. Sladka koruza je po navadi nižja od poljske, nastala pa je iz divje rastoče koruze. A to ne pomeni, da gensko spremenjena sladka koruza ne obstaja. Je pa redka. Organizacija Friends of the Earth je testirala 71 vzrocev sladke koruze v ZDA (sveže, zmrznjene in konzervirane) in odkrila, da je bilo le 2,4 odstotka vzorcev gensko spremenjenih. Če ste zaskrbljeni glede gensko predelane koruze, lahko posežete tudi po organski koruzi, kar pomeni, da kmetje pri sajenju niso smeli uporabiti gensko spremenjenih semen ali kasneje dodati drugih gensko spremenjenih dodatkov.

Vir: knjiga Suzana Kranjec Življenje brez glutena