Sirek

V januarski številki revije Celiakija 2013 sem pisala kaj je sirek pod naslovom Kaj imajo skupnega sirkova metla, bio dizelsko gorivo in brezglutenski kruh?

sirek

Na kratko bom povzela članek za vse tiste, ki niste člani slovenskega društva za celiakijo in revije niste prejeli.

sirkove metle

V članku je predstavljena  Sirkova metla kot najstarejše, najcenejše in najbolj enostavno orodje za vzdrževanje čistoče v hiši in okoli nje. Sirkove metle so ekološki proizvod, ki so v popolnosti narejene iz sirkovine, naravnih vlaken rastline sirek.

proizvodnja sirkovih metel

V proizvodnji metel niso potrebne nobene kemikalije in umetna barvila. Ko sirkova metla odsluži svojemu namenu jo lahko razstavimo na tri osnovne komponente. Leseni držaj in sirek lahko uporabimo za biomaso ali kompost, vezno vrvico, pa lahko ponovno recikliramo.

Sirek, iz katerega je narejena metla je žitarica, ki ne vsebuje glutena, torej je primeren tudi za uživanje bolnikov s celiakijo.

Poleg tega da iz sirkovine izdelujejo sirkove metle je v novejšem času sirek zanimiv za bio diselsko gorivo, ekološko seme pa lahko uporabimo za sladek po videzu čokoladni sirkov polnozrnati kruh.

Sirek ali sorghum je žitarica, ki se uporablja za hrano ljudi in krmno hrano. Izvira iz Afrike, danes pa ga najpogosteje uporabljajo v Indiji, na Kitajskem in seveda v Afriki. Že pred 5000 leti so ga sejali Kitajci. V Sredozemlje so ga razširili Arabci, v Evropi pa je prvič omenjen v 14. stoletju. Največ sirka za krmo pridelajo v Afriki, Aziji in Ameriki.

Steblo sirka zraste v višino do 4 metre. Rastlina je precej podobna koruzi, a v nasprotju z njo, se sirku po oploditvi oblikujejo okrogla ali jajčasta zrna. Bogat je z železom, kalijem in fosforjem. Vsebuje tiamin ali vitamin B1 ter niacin ali vitamin B3. Premore tudi veliko beljakovin in vlaknin. Služi kot preventiva pri boleznih srca, diabetesa, artritisa, prekomerne telesne teže in pri alergijah.

Iz sirka lahko naredimo kašo, njegovo moko pa lahko dodajamo kruhu in kolačem. Če ga pregrejemo v vroči posodi, se zrnja razpočijo in dobimo zdrav prigrizek, podoben pokovki.

Pri nas je pridelovanje sirka zanemarljivo.

Po njem je nekoč slovelo Lendavsko področje, kjer so izdelovali metle, metlice in krtače. Drugod po Sloveniji so sirek sadili v manjšem obsegu, le ob robovih njiv.

Ker me je želja po spoznavanju novih žitaric oziroma po njihovem okušanju vodila v raziskovanje kje bi lahko našla ekološko pridelan sirek se mi je vztrajnost poplačala.

Sirek sem našla v Gorišnici simpatični panonski vasi na Ptujskem polju ob magistralni cesti Ptuj – Ormož.

dominkova domaeija

Tu stoji Dominkova hiša grajena okoli leta 1700 nekaj sto metrov od centra vasi in je verjetno ob svojem nastanku pred tristo leti stala na obrobju vasi. Od glavne ceste je oddaljena kakih 50 m in nanjo opozarjajo table. Zadnja stanovalka je bila Katarino Nemec, ki je več kot 40 let sama skrbela za hišo in za majhno kmetijo. V hiši se je očitno počutila dobro in varno, pomirjena s svetom in s seboj je mirno živela, ne oziraje se na novotarije, ki jih je prinašal čas. Tako ima hiša še vedno črno kuhinjo, je krita s slamo, lesena in ometana z debelo plastjo ilovice. Leta 1989 je bila hiša razglašena za nepremično kulturno dediščino RS in je danes edina originalna panonska hiša pri nas. Za hišo izredno lepo skrbijo krajani, ki vzdržujejo samo hišo pa tudi okolico.

Tako vsako leto na njivi posejejo tako koruzo, kot sirek, da je izgled hiše še vedno, kot bi v njej nekdo prebival in živel s kmetijo. Vsakemu obiskovalcu na Dominkovi domačiji podarijo prgišče sirkovih semen v spomin.

In tu sem ob obisku kmetije tudi jaz dobila zrnje sirka, ki sem ga doma vztrajno obdelovala mlela v moko, kuhala, kosmičila in kalila. In vse je uspelo. Spomladi pa sem ga posadila še na domačem vrtu.

sirek 2

Neoluščeno zrno sirka, ki sem ga dobila je na pogled podobno kot neoluščeno proso in sploh nisem vedela kaj bi z njim počela.

Neverjetno kako živahno seme je to in kako hitro kali. V treh dneh so semena nakalila in dva do tri centimetrski laski so pokukali iz trde lupine. Seme sem dobro osušila in ga zmlela v moko, saj ima nakaljeno večjo količino mineralov in vitaminov, poleg tega pa se vsi fitati kot antihranila odstranijo, kar je pravzaprav najboljša lastnost nakaljenih semen. Poskusila sem jih tudi kosmičiti. Kosmičijo se izredno lepo, sâmo uživanje sirkovih kosmičev pa je bolj zapleteno, saj se lupina zatika v grlu in je praktično neužitna. Zatorej moramo počakati vetrovno vreme in na vrtu vztrajno, kot so v starih časih prepihovati seme, nakosmičeno zrnje pretresati iz ene posode v drugo, da neužitno lupino veter ponese stran. Tu je potrebna resnična vztrajnost. A kosmiči se potem lepo skuhajo in je kaša prav zanimiva za uživanje.

Mnogo bolj pa je uporabna moka.

Domači mlin moko zelo lepo melje in že pogled na čokoladno barvo moke privablja h kulinaričnemu ustvarjanju. Moko je potrebno presejati, ker je lupina še vedno pregroba, tako da le ta ostane na situ. Čista sirkova moka nima ravno vzhajalnih lastnosti, zato jo je dobro mešati s že predpripravljenimi brezglutenskimi mešanicami mok, ali pa z doma mleto kvinojino moko. In rezultat je zagotovo okusen brezglutenski kruh.

Kako pripravimo kruh?

Moko stresemo v vodo in jo kuhamo toliko časa, da doseže temperaturo okoli 70-75°C. Med kuhanjem ves čas mešamo. Nato jo odstavimo z ognja in ohladimo na približno 35°C. Gosto zmes nekoliko osladimo, še enkrat premešamo in pokrijemo, da se fermentira do 24 ur. Tako odstranimo fitate. Nato dodamo še preostale sestavine po osnovnem receptu, da dobimo prijetno strukturo testa. Po želji dodamo kvas, ki ubije nekoliko kiselkast okus fermentiranega kruha. Recept za kuhan sirkov kruh pa najdete v knjigi Življenje BREZ GLUTENA.

In tudi moje seme je na vrtu vzkalilo in obilno rodilo. Naredila sem žetev.

sirek 3

Odnesla sem stebelca na podstreho in jih na sušilnik za perilo obesila navzdol, da so se posušili.

sirek 4

Nato pa ročno smukala.

sirek 5

Zrnje je izredno lahko. Ko sem stehtala pridelek ga je bilo kakšen kilogram.

sirek 6

Dovolj za dvakrat ali trikrat pozimi ob posebni priložnosti, da spečem sirkov kruh in da imam dovolj semen za naslednje leto, da takrat naredim nekoliko večji posevek.