Ajda

Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživamo tudi bolniki s celiakijo. Ajda je bila do začetka preteklega stoletja ena od najbolj tipičnih slovenskih ljudskih jedi.

Pomembno vlogo je imela ajda v ljudski prehrani

Prodrla je celo v naše ljudske pravljice in pesmi. Najbolj znana ljudska pesem o ajdi pravi:

Po koroškem po kranjskem že ajda zori,
že ajda zori, že ajda zori.

Moje dekle jo žanje jo roka boli
jo roka boli, prav zares.

Tri dni jo je žela, tri snope ima,
tri snope ima, tri snope ima.

Pogleda na roke, kak’ žuljave ima,
kak’ žuljave ima, prav zares.

Tri dni jo je žela, tri snope in pol,
tri snope in pol, tri snope in pol.

Bo prišel njen fantič, bo nesel domov,
bo nesel domov, prav zares.

ajda3
Vir: http://www.viaserver.net/agronominfo/webster15/data/upimages/ajda3.jpg

Domovina ajde je Daljni vzhod. V Koreji, Mongoliji, na Kitajskem in na Japonskem je še danes zelo priljubljena sestavina jedi, zlasti v obliki ajdovih testenin.

Iz ajde so naši dedje pripravljali vse mogoče jedi: močnik, žgance, kruh, kolače, pogače, štruklje, krapce, kašo itd. Najpogostejša sta bila močnik in žganci. Navadno so jih jedli z mlekom in kislim zeljem. Žgancem so včasih dodajali krompir ali ječmenovo ali koruzno mleko. Danes le redka gospodinjstva pripravljajo ajdove žgance.Recepte za brezglutenske ajdove žgance, štruklje, cmoke, kruh in druge stare slovenske jedi  najdete v knjigi Življenje BREZ GLUTENA.

Največkrat je bil na mizi ajdov kruh. Ker se ajdova moka slabo veže, so ji dodajali oves, ječmen, krompir, proso in celo fižol.

Ime Ajda je vpeto v naše življene.

Njeno ime se uporablja kot žensko ime, uporabljena je za imena hotelov, društvo Ajda,  kozmetični saloni, vrtci in še bi lahko naštevala.
Ajda je globoko zarezana v zavest slovenskega naroda. V eni izmed verzij ljudske bajke o Kurentu in vesoljnem potopu, pred povodjem rešeni mož, Kurentu obljubi zase in za svoje potomce, da bodo vedno ljubili in uživali dvoje posvečenih rastlin: ajdo in vinsko trto. Pripoved v nadaljevanju pravi, da so se sinovi rešenega moža razselili po Kranjskem in še zdaj večidel živijo od ajde, čislajo vino in se hvaležno spominjajo Kurenta, svojega starega dobrotnika. Kot poljščino iz katere se lahko pripravi dve značilni slovenski jedi – kruh in kašo -, jo omeni že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). 

Je enoletna rastlina

Zraste od 15-60 cm, steblo je običajno rdeče obarvano, cvetovi so rožnato-rdeči ali beli.V zdravilne namene uporabljamo zel navadne ajde – Fagopyri herba – liste in cvetove naberemo v času cvetenja in jih posušimo.
Čas nabiranja ajde je zelo pomemben, saj vsebnost rutozida, ki je glavna učinkovina, narašča do časa cvetenja. Nato začne padati in se do dozoritve plodov močno zniža.
Pomemben dejavnik je tudi količina sončne svetlobe – rastline, ki rastejo na soncu, vsebujejo več rutozida kot tiste, ki rastejo v senci. Sončna svetloba vpliva tudi na dnevno nihanje vsebnosti rutozida – le-ta narašča do večera, čez noč pa spet pade.
Tudi neustrezen postopek sušenja (npr. predolg čas sušenja, prenizke temperature) lahko bistveno zmanjša vsebnost rutozida. Najmanjša izguba rutozida je pri 20-40 minutnem sušenju pri temperaturi 105-135°C. Ob skrbnem sušenju, ki ga izvedemo takoj po žetvi, se vsebnost rutozida ohrani skozi daljši čas – poročajo, da shranjevanje 6 mesecev in dlje ni povzročilo nobene izgube rutozida.

Ajda spada med rastline z najvišjo vsebnostjo flavonoida rutozida; listi vsebujejo do 8%, cvetovi pa do 4% rutozida. Ta učinkovina je poleg drugih flavonoidov (kvercitrin, hiperozid) v največji meri odgovorna za farmakološke učinke zeli ajde.
Flavonoidi so znani naravni antioksidanti, imajo pa tudi ugodne učinke na ožilje.
Rutozid zmanjšuje preveliko prepustnost kapilar in povečuje mikrocirkulacijo – pretok krvi v kapilarah. Posledica krepitve kapilar je preprečevanje edemov, izboljšajo se znaki venskega popuščanja.
Mesto delovanja je kapilarni endotelij – notranja plast žilne stene, kjer rutozid deluje kot zaviralec hialuronidaze. Ta encim razgrajuje hialuronsko kislino, ki skrbi za uravnavanje prepustnosti žilne stene. Koncentracija hialuronidaze se poveča pri vnetnih procesih – žilna stena postane ohlapna in prepustna, posledica je nabiranje vode v tkivu oz. edemi.
Tudi v poskusih na živalih je rutozid zmanjšal oz. preprečil nastanek umetno povzročenih edemov.

ajda
Vir: http://www.naturephoto-tone.com/index.php/2011/11/ajda/

Izvedenih je bilo tudi nekaj kliničnih študij:

  • V študiji na bolnikih z motnjami krvnega obtoka je po 6 tedenskem jemanju pripravka zeli ajde prišlo do izboljšanja znakov glede na oceno bolnika (bolečina, krči, otekle noge) in glede na rezultate fizikalnih meritev (npr. elastičnost, zmanjšan obsega edema)
  • Klinična študija, v kateri so bolniki s kroničnim venskim popuščanjem 12 tednov pili čaj iz zeli ajde, je pokazala značilno izboljšanje stanja – zmanjša nastajanje edemov (zmanjšanje volumna stopal in spodnjega dela nog, kapilarne prepustnosti in premera obeh femoralnih ven) brez opaženih neželenih učinkov.
  • Tudi rezultati druge klinične študije z 12-tedenskim zdravljenjem bolnikov s kroničnim venskim popuščanjem s kombinacijo flavonoida trokserutina in zeli ajde v obliki tablet so bili dobri: zmanjšanje edema v spodnjem delu nog, izboljšanje kliničnih znakov in dobro prenašanje.

V ljudski medicini se zel ajde že dolgo uporablja kot tonik za vene in kapilare. Ljudsko uporabo danes podpirajo tudi farmakološke in klinične raziskave. Na podlagi rezultatov teh raziskav lahko priporočamo pripravke zeli ajde pri lajšanju težav zaradi kroničnega venskega popuščanja oz. krčnih žil, kot so utrujene, težke noge, bolečine, krči v mečih.
Pripravke zeli ajde uporabljamo notranje – največkrat v obliki zdravilnega čaja: pripravimo poparek, tako da prelijemo eno do dve čajni žlički zeli ajde s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut; pijemo tri do štiri skodelice čaja dnevno skozi daljše časovno obdobje.

Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ajda
http://www.kulinarika.net/clanek/10/ajda-slovenska-ljudska-jed/
http://www.gorenjske-lekarne.si/si/zdravilne-rastline_3/navadna-ajda

Galle-Toplak: Zdravilne rastline na Slovenskem