Namen pisanja o moji brezglutenski dieti brez jajc in mleka, ter brez obdelanih maščob je bil predvsem ta, da podelim z ljudmi svoje izkušnje, kako si olajšati pripravo jedi, ker imajo omejitve v prehrani.
Te omejitve so namreč moje omejitve, ki so mi na začetku moje “nove kuharske kariere” delale nemalo preglavic.
V začetku predvsem za to, ker se pred toliko leti ni dobilo brezglutenskih sestavin. Da pa ne govorim, da so bile dodatne še omejitve zaradi alergij, je vse skupaj zadevo še otežilo. Danes je mnogo lažje priti do kvalitetnih ekoloških in hkrati brezglutensko deklariranih živil, zato so izzivi v kuhinji pravo doživetje in veselje v ustvarjanju novih in novih jedi.
Rada dobro jem, tako z očmi, kot ostalimi čutili. In na blogu samo podelim svoje veselje s pripravo hrane, ki je okusna in jo lahko pojem brez slabe vesti.
Ne želim delati reklame za veganstvo ali vegetarijanstvo, ne presnojedstvo, ali katerokoli strujo modernih diet, ne želim moralizirati. Menim, da je potrebno jesti čim bolj raznoliko hrano pripravljeno doma iz ekoloških sestavin in ne predelanih in procesiranih živil. Tudi v knjigi sem dodala poglavje o pripravi mesa, kajti večinoma je hrana živalskega izvora globoko vpeta v kulturo in prehranjevanje posameznika. Namen bloga in knjige je predvsem pomagati bolnikom s celiakijo in vsem, ki iz različnih vzrokov ne morete uživati glutena, da imate čim več podatkov zbranih na enem mestu, ter da s pripravo hrane izgubite čim manj časa in da vam pokažem male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov ;). Zagotovo pa za vse celiakaše velja eno in edino pravilo 100% brezglutenska dieta, ne zatiskajte si oči, da so majhni prekrški dovoljeni. Žal je to tek za zdravjem na kratke proge.
Odraščala sem v okolju, kjer velika večina ljudi uživa vsakodnevno meso in smo zato bolj vešči priprave mesa, kot ostalih jedi.
Tako sem se odločila, da predstavim predvsem nemesne jedi. Nič nima proti uživanju mesa, čeprav ga sama uživam zelo redko. Mesno hrano pojem le takrat ko nimam izbire, in vem, da je brezglutensko pripravljena tako, da se bom počutila kljub temu dobro. Rada pa občasno pojem ribe.
V veselje mi je, kadar me kdo povpraša, kako bi za svojega otroka pripravil, kljub njegovim omejitvah hrano tako, da bo na videz čim bolj podobna klasično pripravljeni hrani in bo hkrati povšečna tudi okusu.
Tako sem nekoč priparvila velikonočna jajčka z namenom, da jih bo lahko pripravila mamica majhne deklice z omejitvami, da se bo radostila za družinsko mizo, da ima tudi sama svoje velikonočno jajce. In to tâko, ki ga lahko poje.
Več o bolj podrobnih načelih moje diete in pripravi hrane pa si lahko preberete v knjigi Življenje BREZ GLUTENA.
Pravzaprav, ne bi rada na tem mestu govorila o dieti, temveč o načinu življenja. Diete so običajno nekaj, kar traja določen čas. Način prehranevanja, ki ga predstavljam pa je vseživljenski.
Predvsem želim poudariti nekaj najpomebnejših stvari, ki se jih poskušam držati v navečji meri:
- ne uživati procesirane hrane
- ne uživati transmaščob
- ne se pustiti zavesti, da je tisto kar je eko tudi brezglutensko
- pravilno kombinirati hrano
- pravilno izbirati hrano v poplavi “zdrave” hrane
- če je nekaj deklarirano brezglutensko še ne pomeni da je zdravo (konzervansi, aditivi, GSO in vsemogoči dodatki, kot je prevelika vsebnost maščob, sladkorja …)
- hrano pripravljajte doma iz čim bolj svežih in lokalnih sestavin
- ne verjemite v restavracijah na besedo da vse vedo (vstrajajte pri svojih zahtevah ali raje ne jejte v njih. Zavedajte se, vi ste tisti, ki gostincu prinesete denar, in od njega je odvisno vaše počutje. Naj vam ne bo nerodno biti zahtevna stranka, to je vaša pravica.)
- privoščite si gibanje in osmislite svoje življenje.
Če si pogledamo slikovni prikaz osnovnih načel:
Če še slikovno predstavim za lažje razumevanje:
Pri pripravi obrokov naj nam bodo vodilo letni časi in njihova pestrost ponudbe. Obroki naj bodo razporejeni po naslednjih načelih.
Povprašajte kar želite, z veseljem vam bom odgovorila.
suzana@zivljenjebrezglutena.com