V parketarstvo Kutin so prisluhnili mojim potrebam in mi pomagali poiskati ustrzne podloge za slikanje.
Ko sem začela ustvarjati blog, se mi je kaj hitro postavilo vprašanje, kako dekorirati hrano, oziroma kako pripraviti pogrinjke, da ne bodo vsi enaki. Kajti kulinarični blogi moramo s fotografijo hrane pritegniti bralca in mu izzvati okuse s pogledom na fotografijo. Po drugi strani pa želim posneti čim bolj avtentične fotografije dogajanja v kuhinji, takega pristnega, domačega ne profesionalnega.
In sem začela raziskovati fotografije na drugih blogih, kjer sem našla tisoč in eno idejo.
In je bilo potrebno v akcijo.
Najbolj so mi delale preglavice podlage. Nato je Tjaša, ko sem bila na dopustu našla na podstrehi neko staro bosanko, ki jo je dobro obrusila in prebarvala na belo. In rezultat je bil fantasičen. Ko je objavila svoje sladice na blogu, ko sem bila jaz na dopustu, mi je bila podlaga tako všeč, da je takoj pela elektronska pošta; ej, kje pa si dobila tako kulsko podlago?
In drugo stran je pobarvala z nekim starim sandolinsom, ki ga je našla v garaži, da je dobila temnejšo podlago.
Zakaj vam pripovedujem to zgodbo?
Iskreno se zahvaljujem parketarstvu Kutin, gospodični Tjaši in njenemu očetu Silvu, ki te parkete tudi polaga, za tako velikodušno potezo. In dobro voljo s katero sta mi oba prisluhnila.
Bili sva tako lepo razpoloženi, da sva si tisti dan privoščili še prijeten sprehod po starem delu Kranja, ki sem ga prvič prehodila po dolgem in počes in ugotovila, da imate Kranjčani res lepo staro mestno jedro.
Še enkrat hvala za prijaznost.
And to think I was going to talk to sooenme in person about this.