Kako lahko trgovci vedo o celiakiji več kot zdravniki in znastveniki? V zadnjem letu, odkar nekoliko bolj sledim tudi raznim kvazi zapisom o celiakiji na raznih spletnih portalih mi gredo pogosto lasje pokonci.
Običajno se zadržim, včasih kakega trgovca frcnem in mu napišem prijazno pismo, da njegov izdelek zagotovo ni brez glutena, ker vsebuje piro.
Ali je moka mleta na istih mlinih kot je mleta glutenska moka. Zgodilo se je celo, da so dejali da nimajo časa takoj umakniti sporne označbe.
Ko je kolegica nekoč poklicala neko prodajalno kvazi kamutovih testenin brez glutena, jo je gospa celo okarala, da ima tudi sama celiakijo, da ve, da se kamut lahko uživa, da je njen kamut ekološki in brezglutenski in da pri njej kupuje kar nekaj celiakašev, ki nimajo nobenih težav, če uživajo kamutove testenine.
V reviji Celiakija, ki jo dvakrat letno izdaja slovensko društvo za celiakijo, so v zadnji reviji ocenjevali literaturo, ki je primerna za celiakaše. Poplava literature, kjer piše kaj je primerno za bolnika s celiakijo je pravo malo morje, vendar vsa le ni primerna. V razni literaturi se znajdejo sestavine, ki zagotovo niso brezglutenske, pa veselo oznanjajo, da gre za brezglutenske recepte.
Poleg tega je skoraj v vsaki reviji, ki jo dobimo na naših prodajnih policah objavljen recept, kjer piše da je primeren za celiakaša.
Recimo, da recept vsebuje obilico suhega sadja in oreščkov, se sprašujem, kje dotična oseba dobi vse brezglutensko deklarirane sestavine?
Sama sem pravi mali lovec na brezglutensko deklarirane izdelke, ker želim preizkusiti različne stvari.
Vendar s presnimi sladicami se skoraj ne morem ukvarjati, ker je zelo težko dobiti deklarirane sestavine.
Delam le stvari ki jih pridelam sama doma od sadja in le tega tudi sama posušim. Z oreški so pravi križi in težave. Sedaj sem vendarle našla deklarirane indijske oreščke, ki so ena bolj pogostih sestavin za presne torte.
Menim, da bi moral vsakdo, ki objavlja, da je nek recept primeren za celiakaša, navesti natančno, kje se tak brezglutensko deklariran izdelek dobi. To ni epp, to je le informiranje, ki je za nas bolnike nujno potrebno.
Sama vse poslikam in napišem, kje sem kaj kupila, ker se mi le to zdi korektno do bralca.
Kaj pa me je najbolj razjezilo?
Naslednji zapis, ki sem ga našla na spletu:
… smo se odločili, da naše izdelke pripravimo iz brezglutenskih sestavin. Kot osnovo uporabimo sveže mleto moko iz brezglutenskih žitaric, kvinoje, jasminovega riža, pirice in koruze. V večini izdelkov uporabljamo manjši delež kamutove moke, ki vsebuje le majhen procent glutena in so zato za ljudi z lažjo obliko celiakije še vedno primerni….
Kako lahko nek trgovec demantira definicijo, ki so jo zapisali zdravniki in znanstveniki. Točna je definicija, katera žita vsebujejo gluten, med ostalimi tudi kamut, pira in pirica in izpeljanke, kuskus, bulgur, ki jih trgovci pogosto želijo podvaliti bolnikom s celiakijo.
Kaj je najhujše, našla sem ajdove testenine, kjer piše da so brez glutena!
Do tu vse lepo in prav. Poleg pa piše, da je moka prvovrstna, da vse moke za njihovo proizvodnjo meljejo v dotičnem mlinu. Le ta ima dolgoletno tradicijo, kjer meljejo vse od pšenice, rži, pire in še bi lahko naštevala. Človek se zgrozi, saj vemo, da je za brezglutenske sestavine nujno mleti moko v mlinu, ki melje samo brezglutenska žita in še to le deklarirana brezglutenska žita.
Primer, ki me je zelo streznil, da bolnik s celiakijo ne sme nikomur in nobeni označbi več zaupati.
Pride inšpekcija v trgovino, kjer imajo korektno označeno, da žito, ki je v osnovi brezglutensko lahko vsebuje sledi glutena zaradi kontaminacije. Verjeli ali ne, inšpektorica je zahtevala, da ta napis odstranijo ker ni potreben. Povprašali so, če lahko napis ostane saj pri njih kupuje veliko celiakašev in so jim to celo dovolili. Ampak to je svetla trgovska izjema, ker vedo kaj pomeni biti bolnik s celiakijo in stojijo na strani bolnika s celiakijo. Vsa pohvala takim korektnim in svetlim izjemam.
Če trgovec ni kakorkoli osebeno vpleten v celiakaško zgodbo je z njim brezpredmetno parlamentirati.
Ko sem iskala indijske oreščke, sem povprašala trgovca glede osebnosti glutena, ker sem pričakovala da tam glutena si, saj na deklaraciji piše le: lahko vsebuje sledi sezama in drugih oreškov, nikjer pa ne piše da lahko vsebuje sledi glutena. Verjeli ali ne, dobila sem odgovor, da njihovi oreščki vsebujejo gluten, ko so se pozanimali pri proizvajalcu.
Torej dragi moji celiakaši, vedite, če nič ne piše, to še ni NOBENO zagotovilo, da izdelek ne vebuje glutena, kljub novi zakonodaji, ki je očitno naredila še več zmešnjave.
Dobro znano je, da glede diagnoze celiakija ni definicije lažja in težja oblika in s tem posledično bolj ali manj stroga dieta.
Take definicije ni. Tako definicijo so povzeli trgovci sebi v prid in vsi tisti posamezniki, ki se ne držijo dosledno brezglutenske diete. Le ti se morajo sami pred seboj nekako opravičiti zaradi nedosledne diete.
Vsi bolniki, ki imamo kakorkoli definirano celiakijo, se moramo brez izjeme enako strogo držati diete.
Res je, da imamo nekateri bolniki manj izražene zunanje znake, vendar vsaka kršitev se v telesu celiakaša dolgoročno sešteva. Vse to lahko vodi v bolezenske zaplete o katerih sem že veliko pisala tudi v knjigi, govorila v radijski oddaji, ki si jo lahko poslušate.
Nikakor ne želim moralizirati. Vendar želim samo ozaveščati vsakega posameznika, da naj se izobražuje. Naj ne naseda trgovskim in marketinškim potezam, da bi pridobili čim več kupcev.
Sprašujem se, kje je zveza potrošnikov in na čigavi strani so inšpektorji, oziroma kakšna je njiihova naloga, da zaščitijo potrošnika ali trgovca?
Moj nasvet dragi celiakaši!
Bodite najbolj nezaupljiva bitja, kuhajte doma iz samih svežih prevejenih sestavin. Da o hrani v gostinskih obratih sploh ne govorim, kar je seveda že drugo vprašanje. O tem pa si lahko preberete več v naslednjih prispevkih.
Lepo vas pozdravljam Suzana
Gee willskeri, that’s such a great post!