Včeraj sva se z mlado babico, ki želi razvajati šestmesečnega vnučka za Martinovo z ajdovimi mlinci, pogovarjali o receptu zanje. Ajdovi mlinci so mi že nekaj časa hodili po glavi.
Fermentirani ajdovimi mlinci pa smo mi bili izziv.
Čeprav sem jih imela namen delati v nedeljo se je plan hitro spremenil. Včeraj sem namreč zagledala na pultu ajdove droži ravno prav fermentirane, da sem na hitro zamesila testo za ajdove mlince.
Potrebujemo:
120 g droži
60 g ajdove moke
Droži dobro premešamo, da so rahle in puhaste.

Počasi dodajamo moko in mešamo. Ko so pregoste za mešanje, začnemo gnesti z roko. Vso moko vgnetemo v testo.
(Če nimate droži potem 120 g moke, poparite s 60 ml vroče vode in zamesite testo)

Testo oblikujemo v hlebček, ki ga dobro premažemo z vodo. Lahko ga preposto postavimo pod pipo.
Rahlo ga zavijemo v folijo zato, da se ne izsuši. Vendar naj bo propustno zavit, da pride poleg še zrak. Postavimo ga na pult do naslednjega dne, da poteka fermentacija še naprej.
Naslednji dan hlebček prerežemo na dva dela, čez polovico položimo folijo in ga preko folijo zvaljamo. Podlago dobro pomokamo. Odlično se obnese tapiokona moka, lahko uporabite tudi ajdovo moko za posip po podlagi.

Pečemo v ogreti pečici pri 180°C nekaj minut oz. dokler ne porumenijo in postanejo krhki in lomljivi, ter dobijo mehurčkasto površino.


O Martinovih pojedinah sem že večkrat pisala, pogledate si lahko tukaj in tukaj.
Danes pa je bila na voljo kisla repa, kateri sem doribala manjšo rdečo peso in vse skupaj skuhala. Želela sem si namreč barvni krožnik in repa s svojo barvo me ni pritegnila, zamamil, pa me je njen okus. Na koncu, ko je v loncu skoraj povrela voda, sem dodala majaron in šetraj, ter 1 kavno žličko moke pomešane z vodo, da je postala repa mehkejša in bolj goslata. Kuhani sem dodala olivno olje in posolila.
Za mlince sem zavrela vodo, ki sem jo osolila in jih pokuhala minuto ali dve, le toliko, da so se zmehčali. Zabelila sem jih z olivnim oljem.

Okus?
Poskusite, verjemite potem boste komaj čakali naslednjega Martinovega kosila 😉
Poskusite, verjemite potem boste komaj čakali naslednjega Martinovega kosila 😉