Če bolnik s celiakijo uživa glutena, je enako, kot če bi vsak dan pojedel manjšo količino strihnina, ali da je košček kruha strupen kot mušnica.  Ali bi pomislili, da je problem že čajna vrečka?

je zapisano v članku v Nedeljskem dne 8.11.2017

Bolniki so sovražnik samim sebi

Bolnica s celiakijo Suzana Kranjec ocenjuje, da so največje pasti v neizobraženosti bolnikov, ki so sami sebi sovražnik. Predvsem zato, ker ne morejo sprejeti bolezni in si zatiskajo oči pred dejstvom, da se jim je življenje zaradi nje precej spremenilo. »Ni nujno, da na slabše. Ob sprejetju odgovornosti in drugačnega življenjskega sloga je lahko kakovost bivanja v lastnem telesu mnogo boljša z uvedbo dosledne brezglutenske diete, ki je za nas bolnike s celiakijo edino zdravilo. Mnogi mislijo, da imamo nekateri močnejšo celiakijo, drugi pa blažjo. Nekateri po zaužitem obroku sicer nimajo težav, toda dokazano je, da ob vsakem preseženem vnosu glutena v telo nastane imunski odziv, gluten v hrani po posameznih obrokih se sešteva in dolgoročno pušča posledice, zato se moramo vsi enako strogo držati diete ne glede na zunanji odziv telesa.

Košček kruha strupen kot mušnica, BI MORALO BITI OSNOVNO VODILO ZA CELIAKAŠA.

Najhuje pa je, da na svetovnem spletu bolniki zavajajo bolnike o prehrani v lokalih ali o tem, ali živila vsebujejo gluten. Največkrat uporabljeni stavek na družbenih omrežjih je ‘jaz sem tam užival hrano in nič ni bilo narobe’ To, ali živilo vsebuje gluten ali ne, lahko potrdijo le uradni testi v laboratoriju!«

Več si lahko preberete v odličnem članku novinarke Tatjane Pihlar.