Koliko lepih spominov imam na Miklavževanje. Morda za to, ker ima mami ravno na Miklavža rojstni dan? Vendar se pravzaprav praznovanja njenega rojstnega dne kot otrok ne spominjam. Spominjam pa se, da so hodili po hišah parkeljni in Miklavž, ter da so prinesli mandarine, suho sadje in rožiče. In rožiči me še danes najbolj spominjajo na Miklavževanje. Zato je pri nas doma Miklavževanje vedno po moje.
Miklavževanje po moje pomeni, da brez rožičev in suhega sadja pri nas ne gre.
Morda razmišljam staromodno. Vendar kot vem Miklavž nikoli ni hodil po trgovinah, ampak je vedno pripravljal darila doma. Sušil sadje, nabral rožičev, orehov, lešnikov. Predvsem pa nikoli ni pozabil na palico. Vedno smo jo položili na vrhu “štoka” nad vrati, kjer je bila vidna vse leto. In ker sva bili s sestro vedno pridni, je staršem nikoli ni bilo potrebno uporabiti.
Ko so bili otroci majhni smo vedno počakali na koncu ulice povorko s parklji, angeli in Miklavžem. Miklavžev dan nam je vedno predstavljal obisk babice, ki je praznovala rojstni dan in na poti domov, ogled Miklavževe povorke na koncu domače ulice. Doma pa je čakalo suho sadje, morda kakšno pecivo in običajno topli zimski copati, ki smo se jih vsi zelo razveselili.
To je naš Miklavž, takega se spominjam in takega ohranjam.
Ne želim si obiskov trgovin in vele trgovskih centrov, kjer je vse natrpano ljudi. Želim si predvsem domačnosti in toplega vonja po pecivu in kruhu.
Tudi letos je enako. Danes sem pripravljala praznično peko za jutri. Spekla sem rožičev kruhek, pravzaprav je ajdov kruhek z dodanimi rožiči. K osnovnemu receptu sem le dodala 20 g rožičev za barvo in da bo kruh lažje prebavljiv. Tokrat suhih fig nisem dodajala.
Sem se pa igrala z okraševanjem. Predno sem ga dala v svoj lončen lonec, sem ga umetelno potresla z moko, da bo bolj prazničen.
Nad videnim in nad okusom sem nadvse navdušena. Miklavževanje po moje mi je zagotovo tudi tokrat uspelo. Rožiči v kruhu, suhe hruške in mandarine pa odlična priloga. In nič ne manjka. Predvsem pa se počutim praznično. S praznovanjem Miklavža se v meni prebudi občutek prihajajočih praznikov, predvsem počitka in domačnosti, druženja s svojimi najdražjimi in predvsem ne obiskovanja trgovin, saj sem vsa darila za svoje pripravila sama že med letom.
