Kjerkoli steče pogovor o hrani, ali o tej temi berem, povsod najdem besedno zvezo zdrava hrana. Včasih imam že občutek, da imamo polna usta zdrave hrane, tako v besedi, kot v dejanjih.
Pa je res tako?
Najprej se vprašam kaj je sploh zdrava hrana, kaj je zdravo prehranjevanje? Pravzaprav zdrava kmečka logika. Kar zraste doma na vrtu, oziroma lokalno pridelano je del naše kulture in prehranbenih navad.
Za nami so prazniki, čas ko se uživa hrano brez meja, v nenormalnih količinah, težkih kombinacijah in vse podkrepljeno z besedo dobro, sladko, pregešno, užitkov polno, se stopi v ustih, neopisljivo okusno… V tem trenutku smo v ponovoletnem obdobju diet, kjer je vse podkrepljeno z besednimi zvezami lahko, zdravo, očiščevalno, polnohranilno in še bi lahko naštevala.
Torej ali je zdravo najprej prenajedanje, potem pa čiščenje?
V zadnjem času vse manj sledim časovnim trendom, torej pred novim letom nisem objavljala peke slaščic in na blogu ni bilo nobenih “potresov” saj teme s kislim zeljem v tem času niso aktualne.
Pa se vprašam, kaj ljudje sploh jedo?
Kako se ob vseh sladkih dobrotah počutijo? Kako lahko s tako polnimi želodčki sploh funkcionirajo?
Zasledila sem zapis gastroenterologa dr. Rade Janša, ki je komentiral, da imajo porast urgentih obiskov bolnikov med prazniki, zaradi preobilice uživanja sladkih in mastnih jedi. Zakaj se o tem ne govori dovolj naglas?
Ko opazujem pred prazniki ljudi s polnimi vozički hrane, ki jih komaj potiskajo pred seboj, se sprašujem kje konča vsa ta hrana?
Ali ni izjemna sladica preprosto kuhano ali dušeno jabolko. Sladica ali pa dopoldanska malica. Dodamo nekaj začimb, ki nas ogrejejo in vse skupaj naredijo izjemno polnega okusa.
Poleg tega pa me zmotijo časopisi, revije, blogarski recepti o zdravih slaščicah brez sladkorja, brez ne vem česa še. Ne napišejo pa da sladijo z drugimi sladili. Pa so druga sladila res toliko boljša? Sladila z GI 0? Sladila brez ogljikovih hidratov. Ali naše telo lahko sprejme umetno pridobljena sladila, kot hrano za telo? Je to res tako zdravo? Porajajo se nenehna vprašanja. Vsi vemo, katero gorivo je edino zdravo za našega jeklenega konjička. Nikoli ne bi v “bencinarja” natočili dizelsko gorivo. Kako pa razmišljate o svojem prebavnem sistemu?
Zakaj ne pomislimo od kje izhajajo vse te popularne diete! Vse po vrsti uvažamo iz Amerike.
Pa je ro res najboljše?
Začnimo kritično presojati. Američani se pravzaprav borijo s pravo epidemijo debelosti in pešanja zdravja, zaradi nezdrave industrijsko pridelane hrane. In verjemite, pri njih vsaka še tako za las privlečena dieta, ne glede na izvor in filozofijo diete učinkuje. Pomebno je le, da je hrana doma pripravljena in izbrana pri ekoloških pridelovalcih, bo zagotovo za določen čas učinkovita. Telo bo presenečeno in bo odreagiralo najprej s hujšanjem, saj bo vnos hrane manjši, telo se bo začelo čistiti toksičnosti. In ker gre tu za res skrajne razmere resnično XXXXL debele ljudi, vse te diete na kratki rok delujejo več kot učinkovito. Kako pa delujejo na dolgi rok, pa še ni preizkušeno, saj so novodobne. Poleg tega pridejo tako hitro preko luže vključno s teorijo oziroma filozofijo zdrave prehrane, tudi posebni prehranski dodatki, ki so nam popolnoma neznani, vendar pri vseh teh dietah nujno potrebni!!!????. Zapakirani so v lično embalažo, ki obljublja čudežne učinke.
Se vprašate ali je to res za v vaša usta? Ali bodo vaša usta polna zdrave hrane le na papirju ali tudi v resnici?
Ali bo vaše telo to sposobno predelati? Ali sploh bo prepoznalo umetno pridobljene kemijske sestavine ali bo nanje odreagiralo kot na tujek in ne gorivo, ki naj bi ga prejeli z uživanjem hrane?
Ali se kdaj vprašate, zakaj se po zaužitem obroku tako utrujeni?
Najbolj pa me zmoti dejstvo, da ljudje mislijo, da če uživajo brezglutensko hrano ali vegansko, oziroma vegetarijansko, ali kakšno posebej modno dietno pogruntavščino da jedo zdravo. Ali če poleg uživajo še kopico dodatkov v obliki preparatov, tablet, napitkov. Ali se ne vprašajo kaj je v vseh teh praških, tabletah zapakirano? Kdo nam zagotavlja varnost za naše zdravje v poplaviprehranskih dopolnil?
In vse to nam ponuja prehrambena industrija. Le ta je namreč v rokah kapitala, ki prisluhne vsem našim skritim željam po raznovrstnih okusih. Da zadostijo našim brbončicam, dodajajo v hrano dodatke, polnila, dopolnila in vse kaj drugega, kar bi bilo res podobno hrani. Vse prej kot to. Kot da bi na deklaracijah brali navodilo za kemični poskus.
Zakaj ne razmišljate raje o kislem zelju in kisli repi, kjer gre za fermentirane izdelke. Domače jogurte in druge fermentirane izdelke.
Zakaj si sami ne spečete odličnega fermeniranega kruha, ki ga je tako zelo preprosto speči.

Pretekli vikend sem na vrtu otresala sneg z grmičevja in zelenjadi na vrtu. Ko pa sem otresla žajblov grmiček, je tako neizmerno zadišalo, da sem si res z veseljem privoščila skodelico žajbljevega čaja izpod snežne odeje in rezino fermentiranega ajdovega kruha, ob kaminu s pogledom na zasneženo pokrajino.

Ali je lahko še kaj lepšega?
Preprosto, in okusno. In kako malo potrebujemo. Ali je zdravo pa presodite sami. Zagotovo pa kruh ne vsebuje nepotrebnih dodatkov, konzervansov, napitek pa neživih čajev, ki so med pridelavo, predelavo in med transportom izgubili še tisti zadnji kanček energije.